Vzpon Indije: Od priložnosti do realnosti

V Mumbaju, finančni in zabaviščni prestolnici najbolj naseljene države na svetu, sem pristal v zgodnjih jutranjih urah povprečnega poznopoletnega torka. Gosti deževni oblaki monsunskega obdobja so se z neba polagoma poslavljali, namesto njih pa so nad velemesto prihajali rumeni sončni žarki sprememb. 

Odhajajoče monsunsko obdobje je izvrstna prispodoba za ekonomske in družbene razmere v Indiji, ki počasi postaja osrednji del svetovnega geopolitičnega vrtinca. Vzdušje na hiperkinetičnih ulicah indijskih mest je optimistično. Gospodarska rast v državi, ki se do leta 2047 želi pridružiti prestižnemu klubu razvitih držav, je v zadnjem desetletju dvignila približno 250 milijonov ljudi iz revščine in ustvarila nov srednji razred, ki rad zahaja na počitnice v tujino. 

Po podatkih Svetovne banke naj bi Indija letos dosegla 7-odstotno gospodarsko rast, v njeno korist pa igra tudi zavidljiva demografska slika – slabih 30 odstotkov Indijcev je starih med 15 in 29 let – s katero se lahko pohvali malokatera država. 

Pred Indijo je dolga vijugasta pot do zvezd, s številnimi majhnimi in velikimi ovirami. Je vzpon Indije neizogiben ali bo najštevilčnejša država na svetu postala žrtev lastnih slepih ambicij? 

Nova tovarna sveta? 

Medtem ko se nad prestolnicami razvitega sveta zbirajo sivi oblaki skrbi, nad New Delhijem sije sonce. Razvoj proizvodnega sektorja kot hrbtenice gospodarskega modela države, ki je Kitajsko izstrelil do statusa velesile, želi oponašati tudi Indija. 

Mednarodne korporacije in številna podjetja, ki so svoj uspeh zadnjih desetletij gradili na poceni delovni sili in proizvodnih obratih na Kitajskem, so ujeti v geopolitična trenja med dvema blokoma in se soočajo z dilemo, kako najti novo proizvodno središče. Kot pogosta alternativa kitajskemu proizvodnemu stroju se v zadnjih letih zaradi velikega bazena delavcev, cenovno ugodne delovne sile in vlagateljem prijaznega vodstva pojavlja Indija. 

Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko Indije ne skrbi preveč, ravno nasprotno, to izkorišča za svoje dobro. Indija bo imela koristi od diverzifikacije dobavnih verig Kitajske, vendar podrobnejši vpogled v zapleteno indijsko gospodarstvo razkrije realnost, ki sproža vprašanja o njeni pripravljenosti, da zamenja Kitajsko kot tovarno sveta. 

Kljub visokim stopnjam rasti je indijski BDP na prebivalca še vedno precej nižji od kitajskega, kar kaže na precejšnjo vrzel v gospodarskem razvoju. Pojavljajo se tudi dvomi o indijskem izobraževalnem sistemu in infrastrukturi države, ki po mnenju številnih poznavalcev za Kitajsko zaostaja za več kot desetletje . Indija mora sprejeti številne reforme; od izobraževalnih in davčnih pa vse do infrastrukturnih. Kljub temu Indija tujim investitorjem, ki želijo v državi odpirati proizvodne obrate, ostaja izjemno zanimiva in omogoča številne bombončke. 

Mihael Šmirmaul/osebni arhiv

 

"Prva prednost Indije je, da ni Kitajska," je za NPR povedal višji analitik Bloomberg Intelligence Steven Tseng. "Vodje zahodnih podjetij, ki iščejo proizvodno bazo, se lahko ozrejo na trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko ter spomnijo kitajskih blokad, ki jih je izvajala s trdo roko, in jih skrbi, kako bi se lahko razvile geopolitične napetosti z ZDA."

Tseng med prednostmi omeni tudi prebivalstvo države, ki je lani uradno postala najštevilčnejša država na svetu. "Indija je demografsko precej mlajša od Kitajske," pove analitik, "kjer je povprečna starost 38 let, medtem ko je v Indiji le 28 let. To pa pomeni več ljudi, ki bi lahko delali v tovarnah." Kot zadnjo prednost Indije Tseng navede subvencije indijske vlade, ki jih je ta sprejela z namenom privabljanja velikih podjetij, da preselijo svojo proizvodnjo v Indijo. 

Tseng in novinar NPR Darien Woods med slabostmi indijskega merjenja na proizvodne zvezde kot prvo omenita izobrazbo. "Čeprav se Indija ponaša z enim najboljših inženirskih izobraževalnih sistemov na svetu, je stopnja pismenosti odraslih v državi približno 74-odstotna, medtem ko je na Kitajskem približno 97-odstotna," našteva Woods. 

"Trenutna geopolitična tveganja zahtevajo hitrejše in včasih tudi geografsko bližje rešitve. Tako se Mehika denimo približuje Kitajski kot največja izvoznica v ZDA, Indija pa v ZDA izvaža manj kot Irska," o diverzifikaciji dobavnih verig pove strokovnjak za geopolitiko in gospodarstvo z Univerzitetnega kolidža v Londonu Igor Rogelja. "Omeniti je treba tudi to, da so proizvodni obrati v Vietnamu, Bangladešu in Mehiki pogosto v lasti kitajskih vlagateljev."

Rogelja medtem opozori še, da ogromen indijski bazen delovne sile v nasprotju s Kitajsko ni nujno koncentriran v regijah z najboljšo infrastrukturo. "Tudi določeni vidiki indijskega birokratskega sistema niso najbolj naklonjeni vlagateljem, vendar se veliko stvari spreminja."

"Še vedno je kar nekaj protekcionizma, veliko birokracije, soočamo se z različnimi stopnjami razvoja v različnih predelih Indije, tudi razvitosti infrastrukture in s tem dostopnosti. Indijske zvezne države imajo različne zakonodaje ter poslovne in kulturne običaje, zato se je treba ob vstopu osrediniti na specifično državo ali regijo," razmišlja Rogelja. 

Woods kot drugo oviro omeni tarife, še zlasti na področju visokotehnološke proizvodnje. "Za stvari, kot so pametni telefoni, Indija uvaža veliko sestavnih delov. Vsako trenje in dodatni stroški pri uvozu zmanjšujejo privlačnost države." 

Indija ima še vedno desetodstotno uvozno dajatev za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, ki je bila namenjena zaščiti domačih proizvajalcev. Januarja je sicer znižala uvozne davke za nekatere kovinske in plastične komponente, ki se uporabljajo pri proizvodnji mobilnih telefonov, s 15 odstotkov na 10 odstotkov, kar bo koristilo podjetjem, kot sta Apple in Foxconn. 

Bloomberg

 

Indijska infrastruktura je še vedno zastarela in pomanjkljiva, cestni transportni časi pa ostajajo dolgi. Zgolj pet odstotkov cest v državi je avtocest, 40 odstotkov jih je še vedno poljskih. Tseng z Bloomberg Intelligence pravi, da decentraliziran politični sistem v Indiji otežuje gradnjo novih prometnih povezav. "Če gradite železnico ali avtocesto iz province A v provinco B, lahko traja več let, da se razlike odpravijo, če ima provinca B s tem težave," našteva. Težave lahko povzročajo tudi politična trenja med indijskimi zveznimi državami in vlado, čez ozemlja katerih zvezna vlada želi graditi infrastrukturo. 

Indija ogromno vlaga v cestno infrastrukturo in tudi železniško, omeni Rogelja z Univerzitetnega kolidža v Londonu. "Trenutno se recimo gradi prva hitra železnica med Mumbajem in Ahmedabadom, ki naj bi jo pozneje potegnili naprej do prestolnice," pove strokovnjak. 

"Hitrost gradnje infrastrukture v Indiji je počasnejša kot na Kitajskem. Deloma lahko to pripišemo bolj transparentni in demokratični družbi, deloma gre tu za različne razvojne koalicije ter težave z zvezno ureditvijo države. Razlike med državama je najbolje povzela profesorica Yuan Yuan Ang, ki pravi, da je na Kitajskem s podkupninami vedno mogoče pospešiti gradnjo, medtem ko je v Indiji s podkupninami mogoče gradnjo le ustaviti, nikoli pa pospešiti," je povedal Rogelja. 

Onstran industrijskih peči in ambicioznih načrtov za strmoglavljenje kitajskega proizvodnega prestola je v Indiji v razcvetu še en sektor. IT-industrija, ki v državi zaposluje približno 4,1 milijona ljudi in obsega skoraj 137 milijard dolarjev izvoza na letni ravni, je pravi ustvarjalec dodane vrednosti petega največjega gospodarstva sveta. 

Mihael Šmirmaul/osebni arhiv

 

Dinamični IT-sektor in nova Silicijeva dolina 

Indija je zaradi viška cenovno ugodne, angleško govoreče in tehnološko pismene delovne sile v zadnjih desetletjih postala zaledna pisarna sveta, kar je dalo krila mestom, kot je Bangalore, indijskemu odgovoru na Silicijevo dolino. 

Bangalore, nekoč znan predvsem kot zatočišče indijskih upokojencev, je danes vodilno zunanje izvajalsko središče za tehnično podporo in bančništvo ter glavna destinacija za tuje poslovneže v državi. Mesto je živahna mešanica tradicije in sodobnosti, kjer se steklene stavbe dvigajo nad starimi kamnitimi bungalovi ter kolonialnimi vilami in kjer si luksuzni avtomobili delijo ceste z rikšami. 

Razlika med Bangalorom in preostalimi indijskimi mesti je precejšna. Visoka nadmorska lega in osrednja lokacija na Dekanski planoti indijske podceline v mestu med poletnimi meseci poskrbita za veliko prijetnejše vreme kot v preostalih indijskih metropolah. Vreme pa ni edini dejavnik, po katerem se Bangalore razlikuje od svojih urbanih konkurentov. Medtem ko so Delhi, Bombaj in Kalkuta sinonimi za kaos in norišnico, je bangalorski nered veliko bolj organiziran in obvladljiv. Ulice so za indijske razmere čiste, hupanja, čeprav vseprisotnega, kot se za indijsko mesto spodobi, pa je veliko manj. 

Tudi ljudje so drugačni. Poslovno oblečeni mladi profesionalci, ki med odmori za kosilo polnijo tradicionalne menze in se med seboj pogovarjajo pretežno v angleščini, vojska dostavljavcev hrane in voznikov, ki so v mesto prišli s trebuhom za kruhom, ter občasni zahodnjaki, ki v nasprotju s svojimi rojaki v drugih predelih Indije tukaj zares živijo. 

Pot Bangalora čez trnje do zvezd se je začela v sedemdesetih letih, ko je indijska vlada začela vlagati v lokalni informacijskotehnološki sektor. Te naložbe so pritegnile tuja podjetja, kot sta Texas Instruments in IBM, ki sta med prvimi v Bangaloru ustanovila svoji raziskovalni in razvojni središči. V osemdesetih letih se je IT-sektor v mestu začel vse hitreje razvijati; rast je bila zgrajena na plečih razpoložljive kvalificirane delovne sile, vladne podpore in strateške lege mesta. 

"Zgodovinsko gledano, je Bangalore rasel z zunanjim izvajanjem dejavnosti (outsourcing), vendar območje postaja središče za inovacije in lokalna podjetja z visoko dodano vrednostjo," je za Bloomberg Businessweek Adria povedala predavateljica mednarodnega poslovanja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Maja Zalaznik. 

"V mestu se razvija ekosistem startupov, spodbujajo se inovativnost in razvoj izdelkov ter storitve z višjo dodano vrednostjo," pove Zalaznik. "Podjetja usmerjajo razvoj svojih poslovnih modelov v inoviranje in razvoj, za kar pa je potreben tudi čas – prehod je postopen, zato so potrebni tako primerna infrastruktura kot ustrezni kadri in seveda obvladovanje stroškov."

Danes imajo v Bangaloru pisarne nekatera vodilna tehnološka podjetja na svetu, med drugim Google, Meta in Apple. Bangalorski IT-sektor je po nekaterih ocenah vreden več kot sto milijard dolarjev, v mestu pa domujejo tudi nekatere najboljše univerze in raziskovalne ustanove v Indiji. 

"Logično je, da kot diplomant računalništva ali informatike prideš v Bangalore poiskat službo," mi je na terasi hostla, kjer sem v Bangaloru bival, povedal Ankit, mladi inženir iz severne Indije, ki čez dan išče službo v tujih tehnoloških podjetjih, ponoči pa srečo v številnih lokalnih pivnicah. 

Ankit ni edini. Po uradnih ocenah lokalnih oblasti je nekoliko več kot 50 odstotkov prebivalcev Bangalora notranjih migrantov, večina iz Karnatake, zvezdne države, katere glavno mesto je Bangalore, in sosednjih zvezdnih držav. 

"Bangalore je najboljši kraj za ustanovitev podjetja v Indiji," mi je povedal Ketan, mladi marketinški svetovalec, ki je pred nekaj časa zapustil mesto, vendar mu "ni všeč, da je v mestu toliko jezikovne diskriminacije". 

Indija je velika in raznolika država, kjer ljudje govorijo ogromno različnih jezikov – od tega 22 uradnih – kar povzroča regionalni nacionalizem in jezikovno diskriminacijo. Številni delovni migranti v bogatejših indijskih mestih, med katere se uvršča tudi Bangalore, opozarjajo na diskriminacijo pri lokalnih prebivalcih, ki migrante obtožujejo nespoštovanja lokalne kulture. 

Dhruv Arora/osebni arhiv

 

Bogata startupovska kultura 

Ob misli na Bangalore številni pomislijo na zunanje izvajanje tehnoloških dejavnosti in v mestu vidijo zgolj zaledno pisarno sveta. Temu pogledu vsekakor ne moremo zameriti, kajti mesto si je mednarodni ugled zgradilo na plečih teh dejavnosti, a Bangalore današnjega dne je vse več kot le kraj za multinacionalke, ki želijo rezati stroške. 

V zadnjih desetletjih je v mestu zrasla živahna in bogata startupovska kultura, ki se lahko postavi ob rob drugim svetovnim težkokategornikom, kot sta San Francisco in Tel Aviv. 

"V Bangaloru lahko predstavite katero koli poslovno idejo, ne da bi vas mesto obsojalo," je za Bloomberg Businessweek Adria povedal Dhruv Arora, ustanovitelj zagonskega podjetja Leaf Ortho. 

Leaf Ortho, ki se specializira za ortopedske pripomočke in obutev, Arora vodi iz severnoindijskega mesta Noide, ki ga podjetnik opisuje kot mini različico Bangalora, vendar pogosto potuje v Bangalore. "Bangalore potrebujem, da razvijam prodajne mehanizme podjetja," doda. 

Po poročilu, ki ga je objavilo indijsko nevladno trgovinsko združenje NASSCOM, se Bangalore ponaša z več kot sedem tisoč zagonskimi podjetji. Mesto je vodilno indijsko središče za zagonska podjetja in zajema 20 odstotkov vseh indijskih startupovskih dejavnosti. Leta 2022 je izstopalo na lestvici indijskih mest po višini sredstev financiranja startupov z 10,8 milijarde dolarjev. 

"Bangalore nima prostora ali znanja o proizvodnji kot drugi deli Indije, zato ni smiselno, da bi tu začeli kar koli netehnološkega," meni Arora. "V mestu lahko zgradite platformo, ne pa tudi izdelka samega. Za otipljive produkte morate v Indiji izbrati Delhi, Mumbaj ali zvezno državo Gudžarat,"  je povedal podjetnik, ki v prihodnosti svoje poslovanje želi razširiti tudi na evropske trge. 

"V Bangalore lahko pridete z naključno idejo in po nekaj mesecih mreženja boste našli pravo smer ter investitorja,"  pove startupovec, ki zagonski ekosistem indijske Silicijeve doline opiše kot zapleteno strukturo podobno mislečih ljudi. "Bangalore ne dela z nejasnimi idejami," sklene. 

Glas globalnega juga 

Indija kot samooklicana voditeljica držav globalnega juga si v prizadevanjih po uresničevanju svojega neslutenega ekonomskega in posledično geopolitičnega potenciala išče sebi najustreznejša zavezništva, s katerimi bi popestrila aromo svojega mladega, doslej zlasti storitveno naravnanega, pa vendar živahnega gospodarstva. 

Med lanskim vrhom G20 v Indiji je predsednik vlade Narendra Modi organiziral virtualno srečanje, imenovano Glas svetovnega juga za razvoj, osredotočen na človeka, na katerem je izjavil, da bo Indija glas svetovnega juga. Indija je v okviru svojih pristojnosti, ki jih je imela kot predsednica skupine G20 leta 2023, izpostavila vprašanja, pomembna za države v razvoju, kot so trajnostno posojanje, prehranska varnost, zdravstvena infrastruktura, reforma mednarodnih bank in podnebno financiranje. 

Bloomberg

 

Tako Indija kot Kitajska si želita vlogo zagovornice globalnega juga, vendar ni jasno, ali narodi, ki so del skupine, v obeh vidijo dobrohotnega voditelja ali svojega zagovornika. "Indija je zelo uspešna pri klimatskih pogajanjih, kjer je zagovornica globalnega juga, in to vlogo igra veliko bolj prepričljivo kot Kitajska," ocenjuje strokovnjak Rogelja. 

Indija je tudi osrednja članica skupine Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika), nekakšne multilateralne povezave po vzoru razvijajočega se sveta, držav tako imenovanega globalnega juga, nekdanjih kolonij velikih sil, ki se v turbulentnih časih pospešeno prebijajo iz ozadja, kamor jih je od konca druge svetovne vojne vztrajno potiskal Zahod. Tako nekako bi lahko povzeli razmišljanje članic skupine. 

Pa vendar se zdi, da želi Indija sedeti za več mizami. Indija je z ZDA, Avstralijo in Japonsko tudi članica neformalnega zavezništva Quad, skupine štirih držav, katere sodelovanje v azijsko-pacifiški regiji se je začelo na področju pomorstva po cunamiju v Indijskem oceanu leta 2004. Sodelovanje četverice danes zajema veliko širše področje, ki vključuje reševanje varnostnih, gospodarskih in zdravstvenih vprašanj. 

"Zdaj je čas za sodelovanje z Ameriko, upravljanje Kitajske, kultiviranje Evrope, pomiritev Rusije, vključitev Japonske, pritegnitev in razširitev soseščine ter širitev tradicionalnih podpornih skupin," je o indijski zunanjepolitični usmeritvi v svoji knjigi Indijski način (The India Way) zapisal aktualni indijski zunanji minister S. Jaishankar. 

"Indija ima izjemen regionalni pomen kot nekakšna protiutež Kitajski, vendar ne smemo podcenjevati njene predanosti neodvisni zunanji politiki. Pri tem je zanjo zelo pomembna Japonska, s katero Indija veliko sodeluje na vseh področjih in ki lahko igra pomembno vlogo posrednice med interesi ZDA in Indije," je za Bloomberg Businessweek Adria povedal Rogelja z Univerzitetnega kolidža v Londonu. 

Nekdanja zaveznica Jugoslavije 

Tesno sodelovanje z Indijo državam regije Adria ni tuje. Neformalno se je začelo 19. julija daljnega leta 1956, ko so se na čudovitem hrvaškem otočju Brioni sestali karizmatični voditelji Jugoslavije, Indije in Egipta. Srečanje, na katerem je Josip Broz - Tito gostil indijskega voditelja Nehruja in egipčanskega predsednika Abdela Gamala Naserja, je bila pomembna pobuda držav, ki niso bile pridružene niti vzhodnemu niti zahodnemu bloku med hladno voljo, in je tlakovalo pot do ustanovitve Gibanja neuvrščenih v Beogradu nekaj let pozneje. 

Depositphotos

 

Gibanje neuvrščenih je bilo politično in diplomatsko združenje držav, ki so med hladno vojno zavzele nevtralno stališče med dvema nasprotujočima si blokoma – ZDA in Sovjetsko zvezo. Države ustanoviteljice gibanja so zastopale to, za kar so menile, da je glas večine prebivalcev sveta, in se povezale okoli temeljnih vrednot mirnega reševanja sporov in nevmešavanja drugih sil v notranjo politiko držav ter možnosti za neodvisnost in čim enakomerejši gospodarski razvoj. 

Med najpomembnejši glasovi gibanja sta bili Jugoslavija in Indija, dve državi s popolnoma različnimi zgodovinami in interesi. Medtem ko jugoslovanska neuvrščenost ni bila rezultat postkolonialne revolucije, lahko rečemo, da je pri indijski neuvrščenosti šlo prav za to. 

"Veliko temeljnih idej Gibanja neuvrščenih, vključno s samoodločbo in miroljubnim sobivanjem, je bilo plod dolgoletnega voditelja Indije Nehruja," je o indijski vlogi v Gibanju neuvrščenih za Bloomberg Businessweek Adria povedal višji raziskovalec na Ekonomskem inštitutu v Zagrebu Paul Stubbs. 

"Ko je Indija pridobila večjo gospodarsko moč po koncu hladne vojne, je postala veliko bolj avtonomna pri oblikovanju svoje zunanje politike," pove Stubbs. "Z vzponom vladajoče stranke BJP in zlasti njenega voditelja Narendre Modija neuvrščenost ni več zelo pomembna – niti praktično niti retorično." 

Stubbs spomni, da je Indija pomembna članica skupine Brics, ki lahko morda trdi, da je sila, ki izziva hegemonijo ZDA in se zavzema za bolj večpolaren svet. "V tem smislu se odnos Indije s Kitajsko tako v političnem kot gospodarskem smislu kaže kot osrednji, Brics pa je, zlasti z vidika širjenja svojega članstva, nekakšna predelava Gibanja neuvrščenih, čeprav brez njegove moralne moči." 

Ekonomski inštitut v Zagrebu

 

Država prihodnosti … za vedno? 

Med raziskovanjem napovedi prihodnosti države sem se hitro izgubil v številnih vizijah, s katerimi prebrisani politiki mahljajo pred obrazi slepega ljudstva. Vizija 2050 recimo govori o Indiji kot svetovni velesili in o utopični državi, v kateri bosta tekla mleko in med enakosti na vseh področjih za vse ljudi. 

Do leta 2050 je še dolgo, zato ljudem ne moremo zameriti nekritičnega požiranja lepih besed. Ne nazadnje, Indija je dosegla številne uspehe in iz dneva v dan postaja resnejši igralec na geopolitični šahovnici. Vendar mora država paziti, da se ne ujame v spiralo Brazilije, o kateri je nekdanji francoski predsednik Charles de Gaulle hudomušno pripomnil: "Brazilija je država prihodnosti ... in vedno bo.«"

Razvitost ni zgolj v novi infrastrukturi in sijočih makroekonomskih številkah. Gre za državljansko miselnost in spoštovanje do okolja in soljudi. Glede tega sem veliko bolj pesimističen, ko govorimo o obetih Indije. 

Znatna ovira na bleščeči cesti do zvezd je tudi zastarel kastni sistem – arhaična ideja sistematičnega razvrščanja ljudi glede na njihov poklic in položaj v družbi. Čeprav je bila diskriminacija na podlagi kast v državi z zakonom prepovedana daljnega leta 1950, jo številni prebivalci še vedno podzavestno nosijo v sebi. To sem videl tudi na lastne oči, na grobih ulicah revnejših predelov mest. Odnos višjih razredov ali kast do siromašnih sodržavljanov je naravnost grozljiv. 

Vendar ni vse črnogledo. V zadnjih desetletjih se je s širjenjem sekularnega izobraževanja in vse večjo urbanizacijo vpliv kast nekoliko zmanjšal, zlasti v mestih, kjer različne kaste živijo druga ob drugi in so poroke med njimi vse pogostejše. Negativen pogled na kastni sistem sem zaznal predvsem pri mladih, bodočih voditeljih te države. 

Osrednje vprašanje torej ostaja, ali bo politično vodstvo najbolj naseljene države na svetu sposobno rešiti vse težave zapletene notranjepolitične in ekonomske sestavljanke ali bodo etični konflikti in slepe ambicije voditeljev spodkopali trenutni zagon. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar