Evropske banke s svojim stabilnim kovancem proti prevladi ZDA, ECB ni navdušena

Konzorcij devetih evropskih bank, med njimi tudi velikana ING in UniCredit, ustanavlja novo podjetje za izdajo stabilnega kovanca, vezanega na evro. S tem korakom želijo zmanjšati prevlado ZDA na področju digitalnih kriptosredstev. 

V konzorciju so poleg ING in UniCredit še Banca Sella, KBC, Danske Bank, DekaBank, SEB, CaixaBank in Raiffeisen Bank International. Novo podjetje s sedežem v Amsterdamu naj bi svoj stabilni kovanec lansiralo v drugi polovici prihodnjega leta. 

Stabilni kriptokovanci so zasnovani tako, da ohranjajo stalno vrednost glede na tradicionalno fiat valuto. S pomočjo tehnologije veriženja blokov in kriptografskih mehanizmov jih je mogoče preprosto in hipno prenašati prek spletnih protokolov. 

Njihova uporaba je v zadnjih letih eksplodirala, zlasti med kriptotrgovci, vendar se vse bolj uporabljajo tudi v drugih digitalnih plačilih in čezmejnih transakcijah. Daleč največji delež jih je podprtih z ameriškim dolarjem. 

Po nedavno objavljenem poročilu Banke Italije naj bi globalna tržna kapitalizacija stabilnih kovancev znašala okoli 300 milijard dolarjev, pri čemer stabilni kovanci, denominirani v evrih, zajemajo le pet odstotkov skupne globalne tržne kapitalizacije. 

"Pobuda bo zagotovila resnično evropsko alternativo trgu stabilnih kovancev, ki ga trenutno obvladujejo ZDA, ter prispevala k strateški avtonomiji Evrope na področju plačil," so ob najavi projekta sporočile banke. 

Poudarile so, da bo pobuda ustvarila žeton, ki ga bo mogoče uporabiti za hitra in nizkocenovna plačila ter poravnave. 

"Digitalna plačila so ključna za nove plačilne in finančne tržne infrastrukture, denominirane v evrih. Omogočajo pomembno učinkovitost in preglednost, zahvaljujoč programabilnim funkcionalnostim tehnologije veriženja blokov ter 24/7 takojšnjim čezmejnim poravnavam. Verjamemo, da ta razvoj zahteva celovit pristop celotne industrije, zato je nujno, da banke sprejmejo enotne standarde," je dejal Floris Lugt, vodja za digitalna sredstva pri ING in skupni javni predstavnik pobude. 

Kaj bo storila ECB, ki je odkrito skeptična do stabilnih kovancev in do kriptoindustrije nasploh? Tudi zato, ker stabilni kovanci neposredno konkurirajo načrtovani uvedbi digitalnega evra. 

Predsednica ECB Christine Lagarde je junija evropske poslance opozorila, da zasebno izdani stabilni kovanci pomenijo tveganje za denarno politiko in finančno stabilnost. Kot varnejšo alternativo je izpostavila uvedbo digitalne različice enotne evropske valute in pozvala evropske poslance, naj sprejmejo zakonodajo, ki bo omogočila izdajo digitalnega evra. 

"Stabilni kovanci se izdajajo z obljubo ohranjanja stabilne vrednosti v primerjavi z referenčnim sredstvom. Za zdaj se uporabljajo predvsem kot most do in iz kriptoekosistema ter kot orodje za lažje trgovanje s kriptoaktivi. A obenem si prizadevajo prevzeti tudi bolj tradicionalne funkcije, kot je sredstvo menjave," je v izjavi v septembrskem govoru povedala Christine Lagarde. 

"Na prvi pogled se ti subjekti in dejavnosti morda zdijo nekaj novega, a nam ni treba čakati, da dozorijo, da bi ugotovili, da skozi stranska vrata ponovno uvajajo stare vrste tveganj … To so tveganja, ki so nadzornikom in regulatorjem že dolgo dobro znana," je povedala Lagarde. 

Čeprav si ECB močno prizadeva za izdajo digitalnega evra, so se nekatere komercialne banke uvedbi digitalnega evra uprle, saj se bojijo, da bi jim stranke množično prenesle denar iz bank v digitalne denarnice, ki naj bi jih za digitalni evro zagotovila ECB. 

Bloomberg

Na to so opozorili tudi pri Združenju bank Slovenije, kjer sicer podpirajo digitalni evro. Če bi se uporabniki začeli množično preusmerjati od depozitov k digitalnemu evru, bi to lahko oslabilo likvidnost in kapitalsko moč bank ali celo povečalo tveganje hitrih umikov (bank run), pravijo pri slovenskem združenju bank. Uvedba digitalnega evra bo banke stala tudi veliko denarja, ker bo zahtevala investicije v infrastrukturo. 

Pri Banki Slovenije, kjer se sicer, kot pravijo, ne opredeljujejo do konkretnih poslovnih pobud posameznih deležnikov na trgu, kot so poslovne banke, so pojasnili, kakšna je razlika med digitalnim evrom in stabilnimi kovanci. 

"Digitalni evro bi bil centralnobančni denar," pravijo pri Banki Slovenije, torej tako imenovani CBDC. "To pomeni, da bi mu kritje zagotavljala centralna banka in bi bil zasnovan tako, da bi zadovoljeval potrebe ljudi, ki ga uporabljajo. Zato ne bi bil tvegan. Poleg tega bi varoval zasebnost in zagotavljal varstvo podatkov. Centralne banke imajo nalogo vzdrževati vrednost denarja ne glede na to, ali je v fizični ali digitalni obliki."

"Nasprotno sta stabilnost in zanesljivost stabilnih kovancev v osnovi odvisni od subjekta, ki jih izdaja, ter od tega, kako verodostojna in izvršljiva je njegova zaveza, da bo skozi čas vzdrževal vrednost teh kovancev," so pojasnili pri Banki Slovenije. Poleg tega zasebni izdajatelji lahko uporabljajo osebne podatke uporabnikov v komercialne namene. 

Pri Združenju bank Slovenije so za Bloomberg Adria pojasnili, da nimajo neposrednih informacij o projektu skupine evropskih bank, zato ga ne morejo komentirati. 

"Na splošno pa v združenju spremljamo pobude, ki se nanašajo na razvoj digitalnih finančnih storitev, vključno z rešitvami, vezanimi na digitalno obliko evra in druge oblike digitalnih sredstev. Takšni projekti so praviloma predmet obravnave v okviru pristojnih evropskih institucij ter posameznih bank oziroma njihovih skupin," so odgovorili iz Združenja bank Slovenije.  

Slovensko bančno združenje pravi še, da bi se slovenske banke in hranilnice "o morebitnem sodelovanju v tovrstnih pobudah odločale samostojno in sicer glede na svojo poslovno strategijo ter regulatorni okvir". 

Iz največje slovenske banke NLB pa so sporočili le to, da "pozorno spremljajo razvoj stabilnih kovancev", vendar trenutno nimajo potrjenih načrtov za njihovo implementacijo. 

Izdajanje stabilnih kovancev je v EU dovoljeno, če izdajatelj pridobi dovoljenje po uredbi MiCA, ki v EU regulira kriptoindustrijo. MiCA od izdajateljev zahteva, da morajo vlagateljem v EU vedno omogočiti unovčenje svojih imetij po nominalni vrednosti. Poleg tega morajo izdajatelji stabilnih kovancev znaten del rezerv hraniti v bančnih depozitih. 

ECB pa motijo tako imenovane sheme z več izdajatelji, v katerih evropski in neevropski subjekt skupaj izdajata zamenljive stabilne kovance. V takšnih primerih se zahteve iz uredbe MiCA ne raztezajo na neevropskega izdajatelja.  

V primeru množičnega unovčevanja bi vlagatelji naravno raje unovčili kovance v jurisdikciji z najmočnejšimi zaščitnimi mehanizmi, kar bo verjetno storila EU, pravijo pri ECB. Toda rezerve, ki se hranijo v EU, morda ne bodo zadostovale za pokritje tako skoncentriranega povpraševanja. 

Medtem ko ZDA pod Trumpovo administracijo z odprtimi rokami sprejemajo novo kriptoindustrijo in še zlasti stabilne kriptokovance na podlagi dolarja, se Evropa zapira. Guverner francoske centralne banke Francois Villeroy de Galhau je pred kratkim pozval k zaostritvi ključnega evropskega okvira za regulacijo digitalnih sredstev, ki trenutno kriptopodjetjem omogoča, da pridobijo dovoljenje v eni izmed držav članic EU in ga nato uporabijo kot t. i. potni list za poslovanje po celotni 27-članski uniji.  

ECB pa po podatkih Bloomberga menda išče podporo za prepoved stabilnih kovancev, ki bi bili izdani hkrati v EU in drugih jurisdikcijah. Tako bi lahko prišla v konflikt s podjetji, kot sta Circle Internet in Paxos, ki poslujeta čezmejno.  

Circle je največji izdajatelj stabilnega kovanca na podlagi evra (EURC) in ima dovoljenje MiCA. Tether, največji izdajatelj stabilnih kovancev na svetu, se je odločil, da ne bo pridobil licence po evropski regulativi MiCA in ne bo deloval na trgu EU. Zato so morale kriptoborze umakniti Tethrove stabilne kovance iz ponudbe za evropske stranke. Kot kaže, je zdaj na udaru še ameriško podjetje Circle.  

Septembra objavljeno poročilo Deutsche Bank o stabilnih kovancih je pokazalo, v čem je dilema: predvsem gospodarstva v razvoju vse pogosteje sprejemajo stabilne kovance, vezane na ameriški dolar, kot nadomestek za lokalne depozite in gotovino. "To je povzročilo globalno monetarno dilemo: države bi morale sprejeti stabilne kovance ali tvegati, da zaostanejo. Evropa je še zlasti pod velikim pritiskom," piše v poročilu.