text size
O tem, kje je bila odprta prva kavarna na evropskih tleh, krožijo različne razlage. Domneva se, da je bila prva odprta v Benetkah leta 1645, čeprav bi vam Angleži rekli, da je bila v Oxfordu. Nekateri viri navajajo, da je prva kavarna v Parizu obstajala že leta 1672. Na Dunaju pa je prvo leta 1683 odprl Somborec Franjo Đura Kolčić, ki je sodeloval pri obrambi Dunaja in našel zaloge surovih kavnih zrn, zaplenjenih pri Turkih. To je bil navdih za ime lokala Pri zrnju zelenega fižola, saj so bila kavna zrna zelenkasta in podobna fižolu.
"Prva žarnica v Beogradu je zasvetila v kavarni Proleće. V nekdanji kavarni Tri lista duvana na vogalu Bulevarja kralja Aleksandra in Ulice kneza Miloša je zazvonil prvi telefon v mestu. Prav tako je Beograjska borza začela delovati v Građanski kasini," pojasnjuje Vidoje Golubović, avtor knjige Kafane in mehane starega Beograda.
Avtor in tudi nekateri drugi viri navajajo, da je bila prva kavarna v Evropi odprta leta 1522 v Beogradu na območju današnjega Dorćola. To je bila skromna hiša, v kateri so stregli samo kavo v posebnih skodelicah (fildžanih), o njej pa ni veliko ohranjenih podatkov. Znano je samo, da je bil strop nizek in da se je sedelo na tleh.
.webp){kind=icon}
