Po intenzivnih tednih izzivov pred kamerami, pod reflektorji in časovnim pritiskom danes Miša Koplova jasno razmišlja o naslednjih korakih: svetovanje restavracijam, razvoj kulinaričnih identitet ter butični projekt na Pokljuki, kjer želi ustvariti prostor, ki združuje naravo, dizajn, lokalne okuse in večerje z zgodbo.
Zmagovalka MasterChefa 2025, ki pravi, da je za njo eno najintenzivnejših življenjskih obdobij, je del denarne nagrade že investirala kot začetniški kapital v svoje podjetje. Želi si sodelovanja s prestižno chefinjo Ano Roš, svojo ljubezen do kulinarike pa namerava združiti z jasno poslovno vizijo in turizmom.
Kaj je bil ključen trenutek, ko ste spoznali, da kuhanje ni več le strast, temveč lahko postane vaša kariera – in posel?
Preberi še
Ljubljana na krožniku: Top 10 restavracij po Tripadviserju
Ponudba restavracij v Ljubljani je zelo raznolika - spoznajte okuse od Balkana do Libanona
13.06.2025
Nov trend v kulinariki: Večerje brez jedilnika
Gost ne ve, kaj ga čaka na krožniku, vendar ve, da bo okus vrhunski.
10.05.2025
Michelin 2025: Hiša Franko znova med svetovno gastronomsko elito, kdo še vse?
Michelinova priznanja utrjujejo ugled Slovenije kot vrhunske kulinarične destinacije
12.06.2025
Gastroturizem v regiji vse pomembnejši: Kakšen je vpliv Michelinovega vodnika?
Gastroturizem v regiji postaja vse pomembnejši.
19.10.2024
To spoznanje se sicer ni zgodilo v enem trenutku, ampak se je počasi gradilo. A če moram izpostaviti en ključni trenutek – je to bilo, ko sem začela razmišljati o kulinariki tudi skozi prizmo menedžmenta. Med študijem hotelskega menedžmenta sem dojela, da dobra hrana ni dovolj – pomembno je znati voditi, organizirati, računati. Ko sem znanje o okusu združila z razumevanjem stroškov, procesa in uporabniške izkušnje, sem pomislila: zakaj pa ne bi vsega tega združila?
Kakšna izkušnja je bila za vas sodelovanje v Masterchefu?
MasterChef je bil eno najintenzivnejših obdobij v mojem življenju. Psihološko, fizično in ustvarjalno. Bilo je tudi neizmerno navdihujoče. Spopadla sem se s svojimi strahovi, mejami in presegla samo sebe. Vsaka naloga je bila priložnost za rast. In ob vsem tem sem se nenehno učila – od sodnikov, sotekmovalcev in same sebe.
Kaj vam je pomagalo do zmage?
Vztrajnost. In to, da sem si upala tvegati. Moj stil kuhanja ni vedno varen – pogosto iščem kombinacije, ki presenetijo. A ključna je bila verjetno kombinacija treh stvari: znanje, za katero sem trdo garala, disciplina, ki sem jo prinesla iz poslovnega sveta, in čustvena povezanost s tem, kar kuham. Vsak krožnik sem oblikovala s premišljeno vizijo, a ga postregla iz srca.
Imate tudi za prihodnost že v mislih kakšno poslovno vizijo? Kako nameravate unovčiti prepoznavnost, talent in denarno nagrado?
Moja vizija se razvija na dveh ravneh: prva je svetovanje restavracijam – predvsem v segmentu optimizacije poslovanja in razvoja unikatne kulinarične identitete. Druga je ustvariti prostor, kjer se prepletata doživetje in hrana – konceptualna kulinarika, povezana z naravo in zgodbami. Kot prvi projekt imam v mislih odpiranje apartmajev na Pokljuki (ne lastnih). Del nagrade sem že investirala kot začetniški kapital za svoje podjetje.
Se boste poleg kulinarike torej posvetili tudi turizmu?
Verjamem, da je kulinarika lahko močan del turistične ponudbe. Na Pokljuki želim ustvariti prostor, kjer ne gre samo za prenočišče, temveč za celovito izkušnjo: zajtrki z razgledom, lokalne sestavine in večerje z zgodbami. Turizem je zame priložnost, da povežem vse svoje strasti – gostoljubje, hrano, dizajn in naravo.
S kom od (svetovno in domače) znanih chefov bi najraje sodelovali?
Z Ano Roš.
Katera je vaša najljubša slovenska jed?
Uh … ne morem se odločiti.
Prihajate iz Češke. Ali vidite vzporednice med češko in slovensko kulinariko?
Vsekakor. Obe kulinariki sta globoko navezani na sezonske, domače sestavine. Delita si enolončnice, mesne jedi, testenine – in sta zelo 'zemeljski'. Kar me pri obeh kuhinjah najbolj navdihuje, je čustvena komponenta: kuha se iz spominov, za družino, s srcem.
Kaj najraje kuhate? Katera je vaša največja specialiteta?
Najraje kuham jedi, ki presenetijo – to so jedi, kjer običajno sestavino združim z nečim nepredvidljivim. Moja največja specialiteta? Verjetno jelenov tatar z jurčkovo-čokoladnim želejem – krožnik, ki je hkrati zemeljski in prefinjen. Pa tudi hobotnica s chorizom in kromačem mi je zelo blizu – je točno takšna, kot sem jaz: nežna, drzna in drugačna. Morda tudi ceviche … Spet se ne morem odločiti.
.webp){kind=icon}
