.webp){kind=icon}
Cene žit in oljnic bodo po ocenah analitikov Bloomberg Adrie, ki so analizirali cene krma za živali, v letošnjem letu še dodatno padale. Živinoreja je tako v Evropi kot v regiji Adria v upadu zaradi visokih stroškov in cenejšega uvoza iz Azije in Amerike.
Proizvajalci krme za živali se tudi soočajo z upadom cen. V Sloveniji je koncentracija proizvajalcev krme največja v regiji Adria, tudi zaradi velikih kmetijsko-živilskih podjetij s precejšnjimi zmogljivostmi, ki jih uporabljajo za lastne potrebe.
Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Toni Balažič, glavni izvršni direktor v Panviti, predstavljajo žitarice in soja s približno 15 odstotki enega njihovih ključnih stroškov. Čeprav obdelujejo lastne površine in imajo surovine pod nadzorom, je tudi Panvita pod pritiskom borznih cen.
Cen inputov niso prenesli v končne cene
Pri krmi 70 do 80 odstotkov predstavljajo tri surovine, to so pšenica, koruza in soja. ''Ostali stroški so manjši, ampak ne manj pomembni,'' pravi Balažič o stroških energije in plač. Ti seveda zaradi inflacije naraščajo. Tudi stroški energije niso na nekdanjih ravneh, kar skrbi ob dejstvu, da letos zanje ni na voljo subvencij.
Balažič ob tem poudarja, da lani slovenska mesnopredelovalna industrija ni uspela dvigniti cen končnih izdelkov na nivo, kot bi ga morala za pokritje naraščajočih stroškov inputov. ''V primerjavi z mlekom smo pri mesu uspeli dvigniti cene samo za polovico teh stroškov,'' je jasen Balažič.
Padec stopnje samooskrbe
V Evropi je močno prisoten trend padanja na področju živinoreje in tudi vzreje ostalih živali. Ta trend v Sloveniji morda po Balažičevih besedah ni tako izrazit. Največji upad je sicer pri prašičih, kjer je bila Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo skoraj stoodstotno samooskrbna.
Danes je prašičev manj kot 200 tisoč, stopnja samooskrbe pa je med 25 in 30 odstotki. Trend upadanja samooskrbe je tudi pri govedih, izjema je perutninarstvo, kjer imajo ''trije veliki proizvajalci v Sloveniji zagotovljene kapacitete in smo samooskrbni," pove Balažič.
Posledice kmetijske politike so tudi protesti kmetov, ki pretresajo Evropo. Razlog zanje so tudi nizke cene žit iz tretjih držav in spremembe kmetijske politike. "Ko gledamo Evropo, mislim, da je politika naredila veliko napako," je kritičen Balažič. Sprememb se je po njegovem mnenju lotila prehitro in s slabo komunikacijo.
''Spremembe, ki jih želi uveljaviti Evropska komisija, imajo lahko tudi relativno hiter negativen vpliv na samooskrbo,'' je jasen sogovornik. V Evropi je negativen trend videti tudi v državah, ki so velike proizvajalke, kot je Nizozemska, ki aktivno subvencionira izstop iz panoge. To pa povzroča vrzel, ki jo mora Evropa zapolniti z uvozom, kar glede na geopolitične razmere ni najbolj smotrno.
Več v priloženem videu.
