Umetna inteligenca bo bistveno vplivala na konkurenčnost in produktivnost podjetij, smo slišali na ponedeljkovem slovensko-nemškem forumu o umetni inteligenci v Ljubljani. Korak v pravo smer je tudi evropski akt o umetni inteligenci, saj je področje treba regulirati, so se strinjali sodelujoči. Umetno inteligenco namreč uporablja ali jo namerava uporabljati kar 60 % nemških podjetij.
V pogovoru za Bloomberg Adria TV je Antonio Krüger, izvršni in znanstveni direktor Nemškega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (DFKI), ki je tudi sodeloval na forumu, dejal, da je digitalizacija poslovanja predpogoj za uvedbo umetne inteligence.
Krüger celo pravi, da včasih umetni inteligenci rečejo ''drugi val digitalizacije, saj po prvem valu lahko začnete uporabljati umetno inteligenco, da digitalizaciji date pomen''. Pomen teh postopkov z leti samo raste, dodaja, saj bo ''v vsakem novem izdelku in procesu vključena umetna inteligenca''.
Preberi še
Borzna vročica: Arm je novi superzvezdnik trenda umetne inteligence
Optimistične napovedi večinskega japonskega lastnika o implementaciji umetne inteligence.
13.02.2024
Umetna inteligenca: Bistvene razlike med EU, ZDA in Kitajsko
Kako umetno inteligenco uporablja nemška industrija?
12.02.2024
Akt o umetni inteligenci želi spodbuditi investicije
Spomladi mora akt uradno potrditi še Evropski parlament.
07.02.2024
Nvidia in Cisco bosta podjetjem prodajala opremo za umetno inteligenco
Cisco in Nvidia bosta skupaj ponudila alternativo velikim podatkovnim središčem.
06.02.2024
ZDA stopnjujejo pritisk na podjetja v boju s kitajsko umetno inteligenco
Nova pravila bi lahko precej poslabšala konkurenčnost ameriških ponudnikov storitev v oblaku.
29.01.2024
Sodelovanje znanstvenikov z gospodarstveniki
DFKI je javno-zasebna neprofitna organizacija, ki pri svojih projektih že 35 let po večini sodeluje z nemškimi podjetji. ''Pri raziskavah umetne inteligence je zelo pomembno sodelovati z industrijo, saj se pri svojih raziskavah zanašamo na podatke iz resničnega sveta,'' je jasen Krüger.
Podatki iz laboratorijev namreč nimajo primerljivih vrednosti. Izjema so seveda primeri, ki jih ne morejo ustvariti v realnem svetu, kot je testiranje avtonomne vožnje avtomobilov, s čimer se v DFKI kot nemški center veliko ukvarjajo.
Za to, da ''usposobimo avtomobil, da ne sme povoziti otroka, ne želite uporabiti podatkov iz resničnega sveta, ampak rabite dobre simulacijske modele,'' na praktičnem primeru razlaga Krüger. In takšne modele razvijajo v centru, tudi za področja arhitekture ali kmetijstva na drugi strani. Za slednje razvijajo modele avtonomne žetve in gnojenja.
Napredek znanosti vse hitrejši
Koncepti umetne inteligence se v valovih razvijajo že od 50-ih in 60-ih let prejšnjega stoletja, pojasnjuje sogovornik. Velik napredek je pomenil razvoj v 80-ih in 90-ih letih, ko je umetna inteligenca prešla v komercialno uporabo.
Največji napredek pa se je zgodil v zadnjem desetletju. ''Z velikimi nevronskimi mrežami, napredkom v računalniški moči in strojni opremi smo naredili nov korak. Zdaj imamo modele, ki zmorejo zelo pomembne stvari, ki morda pred desetimi leti niso bile mogoče,'' je nad napredkom navdušen Krüger.
S tem ne misli le na napredek v avtomatizaciji v tovarnah, ampak tudi na vloge, ki jih umetna inteligenca prevzema od belih ovratnikov, kar je velik preskok. Kot pravi znanstvenik, si takšnega napredka v zgodnejših letih svoje kariere ni predstavljal.
Kot primer navede pametne telefone z vgrajenimi prevajalskimi storitvami, ki med telefoniranjem prevajajo v drug jezik. ''Pred 20 leti smo imeli v DFKI projekt, kjer smo projicirali to idejo in če sem iskren, si takrat nisem mislil, da bom takšno uporabo videl v pravem izdelku v času mojega življenja,'' je navdušen Krüger.
Evropski zaostanek na področju umetne inteligence
S splošnim prepričanjem, da ZDA in Kitajska prednjačita pri razvoju umetne inteligence, se sogovornik strinja. A obstajajo razlike v principih uporabe. Poudarja, da so evropske moči usmerjene v industrijsko uporabo umetne inteligence, medtem, ko so v ZDA na uporabnike in na Kitajskem primarno v varnost v službi države.
''Kako tehnologija in modeli umetne inteligence delujejo, nam je dobro znano. Bolj zaostajamo na področju inženiringa in razpoložljive infrastrukture,'' ocenjuje prvi znanstvenik DFKI. S tem misli na računalniško strojno opremo in čipe, ki jih potrebujemo za velike modele.
''A to pomeni, da zaostanek lahko nadoknadimo, zato nisem posebej pesimističen,'' bodri Krüger. Modeli umetne inteligence so namreč tehnološki izdelki, ki jih lahko razvijemo z zadostnimi vlaganji. ''Znanje imamo, le v infrastrukturo moramo vlagati,'' pravi Krüger, ki je optimist glede sprememb, ki se v zadnjem času na tem področju dogajajo v Evropi.
Celoten pogovor v priloženem videu.