France Arhar: Vlada se je z obdavčitvijo bank usmerila proti eni panogi

Banke v Sloveniji in drugih državah imajo letos visoke dobičke. Toda ti so le prehodne narave, se opozorilom bančnikov pridružuje tudi prvi guverner Banke Slovenije in dolgoletni prvi mož UniCredit Banke Slovenije France Arhar. Poudarja, da je trenutna situacija odraz politike, ko je v minulih letih na trge priteklo na tisoče milijard evrov novega denarja, obrestne mere pa so bile negativne.

"Kaj takega zgodovina še ni videla, da upnik plačuje obresti dolžniku," je bil jasen Arhar v pogovoru v oddaji Zoom in na Bloomberg Adria TV. Tudi slovenske banke, pravi, zaradi vsega dodatnega denarja na trgu "še nikdar niso bile tako visoko likvidne. Ta likvidnost dosega celo med 10 in 12 milijardami evrov." 

Zgolj z obrestmi ni mogoče ukrotiti inflacije

Ker je presežni denar na računu v centralni banki, lahko banke računajo na 3,5-odstotno obrestno mero. Šestmesečni euribor se giblje pri približno štirih odstotkih, zato Arhar poudarja, da imajo ''banke na eni strani višje obrestne prihodke, na drugi strani je kreditna rast simbolična, kajti tako prebivalstvo kot podjetja so zmanjšala povpraševanje''.

Kreditna rast pri prebivalstvu je bila v letošnjih devetih mesecih letos 3,2-odstotna, pri podjetjih pa celo negativna, poudarja Arhar. Zato je prihodnje posojilno obnašanje bank ''v celoti odvisno od denarne politike''.

Opozarja, da inflacija še ni ukročena in da bo potrebno še dodatno zmanjševanje denarja v obtoku. ''Kajti samo z obrestno mero se ne bo dalo ukrotiti inflacije, potrebna sta oba elementa,'' je jasen prvi guverner Banke Slovenije.

Vlada diskriminatorna do finančne panoge

Arhar je bil kritičen do dodatnega obdavčevanja bank. V zakonu o obnovi po poplavah je namreč začasni petletni davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka. Opozarja, da so banke v Sloveniji pet let poslovale z negativnim donosom na kapital. Ta je ''bil od leta 2010 tudi minus 20 odstotkov. V zadnjih sedmih letih banke poslujejo pozitivno.''

Tudi ugotavljanje dobičkov bank med letom ni dokončno in zato ne more biti podlaga za uvajanje davka. Kajti dobički se ugotavljajo konec leta, ko v bankah določijo rezervacije. Zato je sogovornik jasen, da je "tak pristop diskriminatoren, saj se je vlada usmerila proti eni gospodarski panogi, proti finančnim posrednikom".

Opravičljivo ni po njegovem mnenju niti to, da je vlada pomagala bankam pred desetletjem. Z izjemo NLB, v kateri ima država 25-odstotni delež in eno delnico, je večina bank v tuji lasti. Vsako obdavčevanje ''pomeni zelo slabo informacijo za tujce", je oster Arhar. V zadnjem desetletju po finančni krizi se je predvsem zaradi tujih naložb kapital v bankah povečal za 1,4 milijarde evrov in obsega 5,5 milijarde, pravi bančnik.

Sogovornik je pri zadnjem novem davku za banke potegnil tudi vzporednico z dvigom DDV pred desetletjem v času finančne krize in reševanja bank. ''Rečeno je bilo, da je to za kratek čas, mi imamo še naprej višji davek,'' je jasen Arhar. Zagotovil, da vlada v prihodnjih letih ne bo predlagala novele zakona o popoplavni obnovi in s tem morda podaljšala dodatno obdavčitev bank, ni. Pred tem svarijo številni bančniki.

Arhar opozarja tudi, da je pri investicijah pomembna raven inflacije in davčna politika. Ta mora biti znana vnaprej in se ne sme spreminjati. ''Kakšno je zaupanje do slovenskega trga? Investicije so tiste, ki ustvarjajo rast, investicije so tiste, ki zahtevajo srednjeročni, dolgoročni pristop. In takšni posegi so zelo nevarni,'' je jasen prvi guverner Banke Slovenije.

Opozarja tudi, da je slovenski javni dolg dosegel 44 milijard in da bi lahko takšne spremembe vplivale tudi na bonitetne ocene države. Ob tem je opozoril, da ne smemo biti brezbrižni tudi zaradi težav bank v ZDA in Švici pred nekaj meseci.

''Povsod v svetu banka živi in pade z likvidnostjo. Če pride do sistemskega tveganja in danes, ko gredo informacije v sekundah na trg, je to dejstvo še pomembnejše,'' opozarja Arhar. ''Zaupanje se ustvarja z dejanji, ne z besedami,'' je jasen bančnik. Vsako nadaljnje ravnanje bank bo tako odvisno tudi od politike, na koncu pa se bo odrazilo pri posojilni politiki bank in rezultatih gospodarstva.

Celoten pogovor v drugem delu priloženega videa.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar