Davorin Kračun, Fiskalni svet: Na dolgi rok ni kompromisov pri javnih financah

Vladi ekonomisti očitajo pretirano proračunsko porabo, na drugi strani pa preveliko obdavčevanje gospodarstva, kar se lahko že na srednji rok vrne kot bumerang. Zaradi poplav bo proračunski primanjkljaj tudi prihodnje leto nad tremi odstotki. Tudi letos se je povečal nad pričakovanji.

Fiskalni svet Republike Slovenije opozarja, da je proračunsko načrtovanje nerealistično. Prihodki letos po lanski visoki rasti praktično stagnirajo, rast "očiščene" porabe pa se nadaljuje. Proračunski dokumenti za prihodnje leto odstopajo od dobre prakse srednjeročnega proračunskega načrtovanja ter ne omogočajo celovite ocene skladnosti s fiskalnimi pravili. 

V Fiskalnem svetu opozarjajo, da bi morala fiskalna politika puščat več manevrskega prostora. O tem je v oddaji Zoom in na Bloomberg Adria TV  govoril predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun.

Menite, da letošnja proračunska realizacija ne kaže realnega planiranja? Zakaj in v kolikšni meri je to posledica nepredvidljivih dogodkov, kot so poplave?

Že nekaj let imamo opravka s sistemom proračunskega planiranja, kjer je poraba napihnjena. Tudi, ko gledamo realizacijo za letos, vidimo, da so v oceni realizacije na strani prihodkov še vedno vrednosti, ki so prevelike za približno milijardo. Na strani odhodkov pa celo za skoraj dve milijardi.

Takšna napihnjena poraba odpira prostor za netransparentne poteze in za večji manevrski prostor, kot pa bi bilo prav v demokratičnem sistemu proračunskega načrtovanja. 

Kako pa ocenjujete proračun za prihodnji dve leti? Menite, da bo vladi uspelo ukrotiti to prekomerno trošenje? 

V prihodnjih dveh letih prehaja politični ciklus že v drugo fazo. To pomeni, da bodo poteze vlade precej bolj zahtevne. Sicer je res, da imamo še nekaj prostora v proračunskih načrtih in zato je možno, da se bo poraba držala teh okvirov.

Ampak poudarjam, glede na realizirano porabo za letos so skoki sorazmerno visoki. Hkrati pa je treba vedeti, da strukturni dejavniki tudi v proračunu za leto 2024 še niso naslovljeni. 

Poudarite nujnost proticikličnega delovanja fiskalne politike. Zakaj?

Proticiklično delovanje pomeni, da se v dobrih časih oblikujejo rezerve. Medtem, ko so v slabih časih, v časih recesije, te rezerve na razpolago, da lahko država rešuje težave in, da lahko spodbuja dodatno povpraševanje.

Prav tako je potrebno v časih konjunkture oblikovati rezerve ali vsaj zmanjševati zadolženost. Kajti strukturne potrebe, predvsem tiste, povezane z naraščanjem prebivalstva, pa tudi z energetskim prestrukturiranjem, bodo v bližnji prihodnosti pomenile dodaten napor oziroma dodatne zahteve.

Zaradi tega je potrebno, da takrat, ko je možno, vlada ustvari določen manevrski prostor s presežki in rezervami. 

Na drugi strani sindikati ne popuščajo pri plačnih zahtevah, kar je razumljivo glede na inflacijske pritiske. Pa vendarle, kje je meja, kjer vlada lahko popusti? 

V času epidemije in hkrati zelo nizkih oziroma negativnih obrestnih mer so se pričakovanja močno dvignila. Zato ta visoka pričakovanja iz preteklosti ovirajo razumne dogovore za prihodnost. Manevrski prostor za dogovor je v prihodnje precej bolj omejen, kot je bil v preteklosti.

Zato pričakujemo od vseh socialnih partnerjev razumen pristop oziroma zavedanje omejitev. Proračun ni vreča brez dna. Omejitve so. Zaradi inflacije so sicer navidezno te omejitve manjše.

Ampak zavedanje, da je korist države v interesu vseh, da je to naša država, ki jo moramo ohraniti tudi za naše otroke in vnuke, zahteva od vseh socialnih partnerjev določeno samoomejevanje in razumevanje za razumen kompromis.

Bi sprejem strukturnih reform, ki jih je vlada obljubljala, pa se zdi, da je nekako zastala pri tem, tukaj govorim tako o davčni kot pokojninski in celo zdravstveni, lahko obrnil sliko? Govorite o tem, ko omenjate dolgoročne izzive?

Strukturne reforme, povezane s staranjem prebivalstva, pa tudi z zelenim prehodom in podobno, je potrebno čim prej nasloviti. Seveda bodo te reforme zahtevale sčasoma tudi določeno angažiranje javnih sredstev. Zato je potrebno na drugi strani zagotoviti stabilno gospodarsko rast na dolgi rok.

Torej, potrebno je vzpodbujati kvalitativne osnove za gospodarsko rast, znanost, tehnologijo, izobraževanje. Pa tudi vlada se mora vzdržati takšnih ukrepov, ki z birokratskimi postopki ovirajo poslovanje in s tem tudi ovirajo gospodarsko rast. Torej potrebujemo ukrepe na obeh straneh.

Na eni strani je potreben dovolj velik manevrski prostor pri dolgoročni javni porabi za to, da izzive naslovimo, na drugi strani pa tudi zagotovitev zadostne gospodarske rasti, da bomo, lahko hkrati z napredkom kakovosti življenja zadovoljili vse potrebe, ki jih prihodnost postavlja pred nas. 

Za leto 2024 vemo, da bo proračunski primanjkljaj nad tremi odstotki, za leto 2025 pa je predviden primanjkljaj v višini 1,5 odstotka. Menite, da bo vlada uspela doseči to številko, če recimo načrtovana rast za prihodnje leto ne bo realizirana?

Podlaga za proračunska načrtovanje je makroekonomska projekcija, makroekonomski okvir. Če se makroekonomske okoliščine spremenijo in izstopajo iz tega okvira, potem se tudi pogoji za javnofinančno načrtovanje spremenijo.

To pomeni, da sedanji javnofinančni primanjkljaj, tako kot je napovedan, tudi ne bo realiziran. Torej odvisno od tega, v kolikšni meri bodo realna dogajanja odstopala od makroekonomskih projekcij

Je pričakovati, da bo po planu obnova dala tisti pospešek, ki si ga vlada želi? Če vprašam drugače, je vsaj predviden primanjkljaj v letu 2024, vsaj v tem smislu, morda upravičen?

Pri poplavni obnovi se moramo zavedati, da poleg javnofinančnih omejitev obstajajo tudi omejitve na ponudbeni strani. Kapacitete ponudnikov proizvodov in storitev, ki naj omogočijo poplavno obnovo, so omejene.

Že sedaj se srečujemo s pomanjkanjem delavcev na teh področjih. Prav tako je pomembno omeniti vprašanje učinkovitosti investicij. Zato seveda popoplavna obnova lahko da pospešek, ampak so na ponudbeni strani močne omejitve, ki jih je potrebno upoštevati. 

Poudarjate tudi, da bi moralo biti izhodišče proračunskega načrtovanja verodostojen scenarij nespremenjenih politik. Kaj s tem mislite in pa ali je to možno ob nepredvidenih dogodkih, kot so poplave? 

Scenarij nespremenjenih politik predvideva nek razvoj dogodkov brez nepredvidenih dogodkov. To je osnovni scenarij. Seveda nepredvideni dogodki lahko zahtevajo gibanje v eno ali drugo smer, ampak na osnovi obstoječe zakonodaje, obstoječih obveznosti, je proračunska poraba v skoraj 90 odstotkih fiksirana tudi za naslednja leta. In to je potrebno upoštevati.

Hkrati pa seveda je potrebno vzpostaviti scenarije, če pride do nepredvidenih dogodkov, do realizacije negativnih ali pa tudi pozitivnih tveganj. Pri tem bi rad poudaril še to, da fiskalna pravila oziroma spoštovanje vzdržnosti javnih financ ne zahtevajo varčevanja ali kakšnih posebnih varčevalnih ukrepov, ampak predvsem razumno rast. Torej rast porabe, ki bo skladna z rastjo gospodarskega potenciala.

Ali imate občutek, da vlada ne upošteva vseh priporočil, ki jih dajte kot Fiskalni svet, ekonomski strokovnjaki? Da je morda vlada gluha za vse kritike, ki so na nek način dobronamerne?

Naše kritike in tudi kritike ekonomskih strokovnjakov, ki se precej ujemajo z našimi kritikami, so izključno dobronamerne. Vlada seveda ima možnost uveljaviti načelo comply or explain (upoštevaj ali pojasni), ki je tudi eno od načel v zakonu o fiskalnem pravilu.

Vendar vlada deluje v politični realnosti, zato se mora marsikdaj prilagoditi tej realnosti socialnih partnerjev in zato razumemo, da ne more vedno upoštevati tega, kar priporočamo. Vendar pa na nekoliko daljši rok je seveda jasno. Viri niso neomejeni. In predvsem priporočila fiskalnega sveta skrbijo za to oziroma opozarjajo na vsa tveganja za srednje in dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Če je kdaj potrebno zaradi trenutnih političnih razmer vladi odstopiti od takšnega ravnanja, ki bi ustrezno naslovila vsa tveganja, se je pa potrebno zavedati, da na dolgi rok kompromisov ni in da je treba upoštevati okvire, ki jih zastavljamo v naših računih.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar