.webp){kind=icon}
Delodajalci lahko na posebnem portalu Zavoda za zaposlovanje predvidoma od danes oddajajo vloge za povračilo nadomestil plač iz naslova višje sile in čakanja na delo. Gre za ukrepa, ki ju je vlada v pomoč zaposlenim in delodajalcem ob nedavnih poplavah predvidela v noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.
Gospodarsko ministrstvo je začelo tudi ocenjevati škodo v gospodarstvu. Popis bo trajal do 1. septembra. Na tej podlagi bo gospodarsko ministrstvo pripravilo oceno in program odprave posledic škode.
Kot je v intervjuju za Bloomberg Adria TV dejal gospodarski minister Matjaž Han, pa vlada preučuje tudi možnosti drugih ukrepov za čim hitrejši zagon prizadetega dela gospodarstva, kar je za gospodarskega ministra glavna prednostna naloga.
V katero smer bodo torej šli dodatni ukrepi za pomoč gospodarstvu poleg doslej predvidenega subvencioniranja čakanja na delo in likvidnostnih posojil?
Po vseh ogledih v prejšnjem tednu, to sem že včeraj dejal vsem zbornicam, je situacija še težja, kot sem si predstavljal. Ključno za gospodarstvo Slovenije je, da čim prej zažene nazaj proizvodnjo, da ostane v tako imenovanih dobavnih verigah. Ker se mi zdi to za razvoj gospodarstvo ključno.
Drugo pa je seveda, da mi poskusimo v vladi in na ministrstvu narediti vse, da to škodo čim bolj omejimo. Zato smo nekatere ukrepe že sprejeli, predvsem tiste, ki so jih zahtevali gospodarstveniki. To je ukrep čakanja na delo, na katerega se bodo lahko do 28. avgusta prijavila vsa podjetja, tista, ki so bila poplavno prizadeta, in tista, ki nimajo naročil in bodo zaradi tega verjetno morala poslati nekaj delavcev na čakanje. Ta ukrep so seveda pozdravili in bo začel veljati za nazaj od 3. avgusta.
Drugi ukrepi za naše tako imenovane javnofinančne institucije, kot je podjetniški sklad in pa SID banka, pa so čimprejšnja zagotovitev likvidnostnih sredstev, da lahko pride gospodarstvo do ugodnih posojil.
Tretja zadeva, ki se mi zdi zelo nujna, je, da traja popis do prvega septembra, da gospodarstveniki sami ocenijo, koliko imajo približno škode na objektih, na zalogah, glede izpada prometa in na strojih. Potem te ocene pošljejo in mi bomo takoj izdali odločbe in plačali do 10 odstotkov predplačil. Včerajšnji predlog gospodarstvenikov je bil, da bi se ta 10-odstotni delež dvignil na vsaj 20 odstotkov. Tega jim seveda nismo mogli obljubiti, ampak se bomo potrudili, da ta odstotek dvignemo. Potem bo sledila končna ocena, kdaj bomo izplačevali do 50 odstotkov, če niso zavarovani, in do 60 odstotkov povračil škode, če so zavarovani.
Vsi govorijo, da bi se morale vključiti tudi komercialne banke. Mi smo se sicer pogovarjali, da pridemo z nekim moratorijem kreditov. Zelo pomembno je, da dobijo tudi ugodna posojila. Tu se bo morala vključiti tudi Banka Slovenije kot regulator.
Ampak vsebinsko je za prvi del to zadostno. Ključno pa je, da to naredimo čim prej in brez neke velike administracije.
Bloomberg Adria
Katera podjetja bodo prejela državno pomoč, tudi dobavitelji, ki niso bili neposredno prizadeti, kakšna bodo merila zanje?
Pomoč do deset odstotkov bodo seveda dobila podjetja, ki so oškodovana, ki so na poplavnem območju. Podjetja, ki pa ne morejo dobavljati, pa bodo uporabila ukrep čakanja na delo.
Veliko smo slišali o škodi in pomoči velikim podjetjem. Kako pa je na drugi strani z malimi in mikro podjetji. Nekatera so utrpela tudi več kot sto tisoč ali celo več milijon evrov škode. Pravijo, da vsi ne bodo dobili povrnjene škode od zavarovalnic. Na primer, imeli so zavarovanje za poplave, vendar ne za primere naravnih nesreč. Kako pomagati takšnim podjetjem?
Žal delijo usodo s fizičnimi osebami v Sloveniji pri zavarovalnem delu glede poplav. Odneslo je hišo, ljudje so izgubili vse premoženje, imeli so zavarovano do nekega odstotka, hiša je bila vredna 150 tisoč evrov, na koncu bodo dobili 10 tisoč evrov. Kar se tiče mikro podjetij, jim bodo kot v času covidu na mesečni ravni izplačana sredstva, če bodo imela v letu dni za 20 odstotkov izpada prometa, ker verjetno s tem ne bo težave.
Vsi drugi podjetniki, bodisi iz segmenta turizma bodisi drugod, pa bodo lahko uporabili ukrep povrnitve škode. Ne glede na to, ali so zavarovani ali ne.
Vendarle moram povedati, da v sistemu državnih pomoči nihče seveda ne bo mogel dobiti več, za kolikor je bil resnično oškodovan, torej teh 100 odstotkov. Odškodnine se seštevajo, se pravi državna sredstva, zavarovalniška, in ko pridemo do 100 odstotkov, je to znesek, ki bo, upam, zadostoval za pokritje škode.
Je pa drug problem, ki se ga pa osebno najbolj bojim, predvsem v velikih podjetjih, kjer proizvodnja zdaj stoji, kjer dva ali tri mesece ne bodo mogli delati, da bodo izpadli iz kakšnih dobavnih verig. Za zdaj so lastniki, kupci iz tujih držav zelo naklonjeni, pomagajo.
Tudi mi bomo danes vse gospodarske tuje gospodarske zbornice obvestili, kaj delamo, kako država stoji za gospodarstvom. Obvestili bomo velike kupce, da je Slovenija pripravljena, da bo Slovenija še lahko dobavljala, da imamo to znanje. Moramo pokazati, da je Slovenija utrpela škodo, ampak da bo čez dva, tri mesece v kondiciji, ko bo lahko spet dobavljala.
Lahko gospodarstvo računa na evropska sredstva? Iz katerih virov? Kako bo vlada podjetjem pomagala pri črpanju teh sredstev?
Bil sem zelo pozitivno presenečen, da se je Evropska komisija tako hitro odzvala, da je k predsedniku vlade takoj prišla predsednica komisije Von der Leyen. Pogovori so šli v to smer, da lahko Slovenija iz solidarnostnega sklada dobi več kot 400 milijonov evrov.
Imamo 12 tednov, da popišemo vso škodo, damo zahtevo in potem bomo teh 400 milijonov porabili tako za fizične osebe kot tudi za gospodarstvo, za popravilo mostov, cest in tako naprej. Seveda se bo morala država dodatno zadolžiti, prerazporediti nekatera svoja sredstva.
Ampak sem vesel, da bo možno tudi pri evropskih kohezijskih sredstvih in pri načrtu za obnovo in razvoj nekatere zadeve spremeniti, da bo lahka država nekatere vire porabila za sanacijo. Približno vemo, kaj moramo narediti, moramo pa zavihati rokave v sodelovanju z gospodarstvom.
Seveda pa ne smemo pozabiti, ne glede na to, da smo zadolženi za gospodarstvo, na ljudi, ki so utrpeli škodo, ki so izgubili svoje domove. Ker če ne bodo oni motivirani, ne bodo mogli dobro delati. Če ne bomo gospodarstva spravili k sebi, bomo pa postavili nove hiše, v tej državi ne bo novih služb. Zadeva je povezana.
Ta vlada ima težko nalogo, ampak moram reči, da sem dolgo v politiki in da sem zadovoljen, da tudi opozicija sodeluje. In zdaj ni čas za politične igre, zdaj je čas za delovanje.
V kolikšnem času računate, da bo cestna infrastruktura, recimo v Mežiški dolini, obnovljena za običajne transportne poti iz podjetij?
Včeraj sem bil v Mežici, Dravogradu, Slovenj Gradcu in moram reči, da sem zadovoljen. Do družbe Tab [in Cablex-M] je bil včeraj zgrajen most, ki so ga pomagali solidarnostno zgraditi prijatelji iz Nemčije. Potem se je zgradil most na Prevaljah. Videl sem, da je cesta prevozna med Ravnami in Mežico. Ampak preden bomo prišli do tiste stare podobe, bo seveda treba zgraditi še marsikaj. Vesel sem, da bo pomagal tudi inženir Pipenbaher.
Bo treba gospodarsko infrastrukturo v prihodnje prilagajati tudi poplavam? Na kakšen način bomo gradili proizvodne obrate v prihodnje?
Vse, ne samo v proizvodne obrate, tudi individualne hiše. Seveda bo zdaj strah bistveno večji. Vsi se bodo izogibali poplavnih območij. Ampak dejstvo je, da zgodovine ne moreš izbrisati. Tab stoji ob reki, tudi druga podjetja. Treba bo narediti sanacijo teh strug, jih očistiti, narediti zadrževalnike, tudi mogoče fizične zapore, da ne bo prišlo do takih izlivov.
Ampak kot sem včeraj poslušal, to niso 100-letne, niso niti 500-letne vode, so bistveno višje. Nekatera podjetja so imela zaščito za stoletne vode, pa so bila poplavljena.
Slovenija je v dobri kondiciji, tudi turizem je v dobri kondiciji. Imamo tudi območja, ki so neprizadeta, kjer normalno vse deluje. Slovenija je enako zelena in trajnostna. Zato ste vsi dobrodošli v Slovenijo.
