.webp){kind=icon}
Dobro jutro, v predzadnje sobotno jutro leta vas prebujam Uroš Božin, novinar digitalnega uredništva Bloomberg Adria.
Leto 2023 je bilo v znamenju centralnih bank. Te so nadaljevale višanje ključnih obrestnih mer, ki so najvišje po letu 2000. To je pomenilo opazno višje obrestne mere pri potrošniških in stanovanjskih posojilih. S tem pa so banke začele služiti zajetne dobičke. Banke so v prvih desetih mesecih leta 2023 ustvarile 930 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, to je več kot dvakrat več kot v enakem obdobju 2022.
Ampak če podjetje (katerokoli) ponuja dobre storitve, naj žanje visoke dobičke. Za slovenske banke bi to lahko rekel bolj težko. Zaradi nizkih obrestnih mer na depozite in visokih stroškov vodenja računa sem sklenil zamenjati banko. Ko sem želel odpreti račun pri drugi slovenski banki, sem po dveh tednih obupal.
Da bi sklenil digitalni paket, katerega pogoj je, da se sklene prek spleta, bi moral na poslovalnico. Jasno, nobena poslovalnica ne dela dlje kot do 16.30. Ko sem se v poslovalnici oglasil ob 16.15, pa je bilo zelo napeto, ker bi odprtje računa trajalo 45 minut. Če je v ta čas vključen tudi zdravstveni pregled in cooperjev test, si nisem upal vprašati. Skratka, za odprtje računa bi moral na dopust.
Ne morem se znebiti občutka, da se morajo stranke prilagajati bankam, in ne obrnjeno. Pri neobanki sem račun odprl v 15 minutah, ponoči, brez vsiljivih vprašanj, kakšni bodo prilivi in iz katere države. Kot da tega ne bodo izvedele po odprtju računa. Kaj jih to sploh briga? Potem so tu še nizke obrestne mere, ki jih ponujajo na depozite. Ključna obrestna mera, mejni depozit Evropske centralne banke (ECB), je pri štirih odstotkih. To so obresti, ki jih banke dobijo, če denar čez noč deponirajo pri centralni banki. Če vi denar čez noč deponirate pri slovenski banki, dobite povprečno 0,06 odstotka obresti, za kratkoročne vezave pa v povprečju 2,5 odstotka, kažejo podatki Banke Slovenije (BS). Pri neobankah so te višje in ponekod tudi niso več obdavčene.
Življenje bo za starinske banke v prihodnosti težje. ECB je namreč z oktobrom prešla v pripravljalno fazo pri uresničitvi projekta digitalnega evra. Kako bo to videti v praksi, zakaj ga potrebujemo in kako bi ga uporabljali? Po besedah Madis Müllerja, guvernerja estonske centralne banke, je najpomembnejša odpornost, ki bi jo omogočal digitalni evro ob nedelovanja plačilnega sistema. "Namenjen bo zgolj plačevanju, ne pa varčevanju oziroma investiranju. Digitalni evro ne bo prinašal obresti," je pojasnil.
Največja težava za sistem bi lahko bil odliv večjih vsot sredstev. "Morebitna uvedba digitalne valute bi najbolj prizadela tradicionalni bančni sektor, ki pa ne glede na to ne more pričakovati, da se jim ne bo treba prilagoditi. Tudi digitalne platforme, kot so Facebook, Google in Apple, namreč razmišljajo o tem, da bi ponudile alternativno plačilno sredstvo," je na dogodku Banke Slovenije poudaril Müller.
Ker bankirji vse pogosteje razpravljajo o znižanju obrestnih mer, je vodja francoske centralne banke Francoisa Villeroy de Galhau v pogovoru ta teden izjavil, da bi depozitne obrestne mere zadržali pri štirih odstotkih, "dokler bo treba". Vendar je obenem dejal, da bo eden od prihodnjih korakov evropske monetarne politike skoraj zagotovo tudi rahljanje obrestnih mer; v vmesnem času pa bodo te bankirji še nekaj časa držali na ustaljenem nivoju.
Nižanja obrestnih mer se bodo razveselili na nepremičninskem trgu. Vlagatelju Jožetu Anderliču konec letošnjega leta zapade več kot 70 milijonov evrov posojila za stanovanjski kompleks Schellenburg. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi v roku poravnal dve tretjini posojila, za preostali dolg pa je upnike že zaprosil za trimesečno podaljšanje. Zakaj se je lastnik Tivolija Jože Anderlič odločil za podaljšanje posojila, in ne denimo najetja novega ugodnejšega posojila pri kateri drugi banki, nam ne pri lastniku Anderliču ne pri direktorju podjetja Tivoli Mateju Sodinu ni uspelo preveriti.
V zadnjem mesecu naj bi po neuradnih informacijah prodali tri stanovanja. Pogovarjali smo se s kupcem stanovanja v Schellenburgu, ki ne želi biti imenovan. Povedal nam je, da se je poskušal pogajati o ceni, a pri tem ni bil preveč uspešen.
Zalog novih stanovanj v Ljubljani skoraj ni, posledično cene presegajo pet tisočakov. Kar 80 odstotkov vseh novih stanovanj prodajo še pred začetkom gradnje. Po ocenah poznavalcev nepremičninskega trga primanjkuje predvsem ponudbe pri 4.500 evrov za kvadratni meter, ki se prodajo takoj. Promet z rabljenimi stanovanji v Ljubljani se je v tretjem četrtletju letošnjega leta močno zmanjšal, cene pa ostajajo na rekordnih ravneh. Podobno se dogaja tudi na trgu novogradenj.
Ponudba je bistveno premajhna, skoraj 80 odstotkov stanovanj je prodanih, še preden jih začnejo graditi, pravijo naši viri. Cene v večini primerov presegajo pet tisočakov za kvadratni meter. Trenutno je na trgu novogradenj okoli 300 stanovanj, za več kot polovico pa je treba odšteti najmanj 450 tisočakov.
Napoved ajdovskega podjetnika Iva Boscarola, da bo v BTC zgradil 1.000 stanovanj po tri tisočake za kvadratni meter, močno odmeva pri nepremičninarjih, gradbincih in razvijalcih nepremičninskih projektov. Številni so prepričani, da bo na koncu cena občutno višja od napovedane. Večina sogovornikov, ki ne želijo biti imenovani, je prepričanih, da uspešni podjetnik ne ve, kaj ga pri gradnji tako velikega nepremičninskega projekta pravzaprav čaka. Boscarol trdi nasprotno.
Boscarol
Boscarol nam je poslal razrez napovedane cene v primerjavi s trenutnim stanjem na trgu, kjer se nova stanovanja v povprečju prodajajo po pet tisoč evrov za kvadratni meter. Boscarol je prepričan, da bo kljub bistveno nižji ceni, po katerih se prodajajo trenutno novogradnje, zaslužil več kot razvijalci nepremičnin danes.
Želim vam prijeten konec tedna in lepe praznike.
