Kako smo na trgu lizinga naleteli na eno največjih skrivnosti slovenskega finančnega sistema

Slovenski lizinški trg je pred tednom zatresla novica, da Nova Ljubljanska banka (NLB) prevzema lizinško hišo Summit Leasing. Kako velik del trga bi obvladovala NLB, če bo regulator prevzem odobril? Kot je napovedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, bo združena lizinška družba postala vodilna na trgu. Zanimalo nas je, kako veliki so tržni deleži preostalih lizinških hiš ter kako velik tržni delež bi obvladovala NLB, če Agencija za varstvo konkurence (AVK) prevzem dovoli.

Tržni deleži so se izkazali za eno največjih skrivnosti slovenskega finančnega sistema. Med raziskovanjem smo naleteli na podatke, ki imen lizinških hiš ne razkrivajo. Kolikšen tržni delež si lasti katera, je očitno skrivnost. Natančnejših odgovorov nismo dobili ne na Banki Slovenije, Združenju bank Slovenije (ZBS) ne na AVK. Kljub temu smo poskušali razvozlati to skrivnost in razvrstiti največje igralce na trgu. 

Trg si deli 18 lizinških hiš

Kot rečeno, ZBS navaja podatke Banke Slovenije, ta pa tržnih deležev lizinških hiš ne razkriva. Slovenski lizinški trg si sicer deli 18 lizinških hiš in bank. Tržni deleži so vidni, ni pa razvidno, kateri hiši pripada kateri podatek. ''Podatki so zbrani za statistične namene in s tem podvrženi uredbi o zbiranju statističnih informacij, ki določa, da se podatki ne smejo razkrivati oziroma so zaupne narave,'' so pojasnili na Banki Slovenije. ''Statistika, kot je objavljena, je bila oblikovana za potrebe dejavnosti na podlagi standardnih kategorij poročanj Leaseurope in dodatnih skupnih potreb udeležencev poročanja. Podatki udeležencem statistike zadostujejo za njihove potrebe,'' so sporočili iz ZBS.

Tudi na AVK niso bili nič bolj konkretni. ''Podatki, ki predstavljajo promet na ločenem oziroma obravnavanem upoštevnem trgu in ne predstavljajo celotnega letnega prometa podjetja, ki je razviden iz letnega poročila, so prav tako poslovna skrivnost. Agencija prekrije podatke oziroma informacije, ki jih ni mogoče pridobiti iz javnih evidenc in jih zato tudi ni mogoče deliti z javnostjo,'' so zapisali na AVK.

Tržni deleži so v Sloveniji tabu tema

Za pojasnila smo se obrnili tudi na predsednika uprave družbe Summit Leasing Mitjo Otorepca. ''Žal vam več ne morem povedati. To je vprašanje za regulatorje. Objava podatkov naj ne bi bila v skladu s protikartelno zakonodajo.'' 

Otorepec priznava, da so tržni deleži lizinških hiš v Sloveniji tabu tema. Omenil je Hrvaško, kjer so razmere drugačne. ''Na Hrvaškem je lizing urejen s posebnim zakonom, regulator lizinške dejavnosti je posebna agencija Hanfa, ki vsako četrtletje te podatke objavi. ''Meni in nam [lizinškim hišam] pa se postavlja vprašanja, kako je to možno na Hrvaškem, pri nas pa ne.''

Največji je Summit Leasing

Pet največjih lizinških hiš si deli okoli 84 odstotkov trga, preostanek pa je precej razdrobljen. Približne tržne deleže je mogoče izračunati s pomočjo bilančnih vsot lizinških hiš. Iz letnega poročila je mogoče razbrati, da je največja hiša Summit Leasing. To tudi sami navajajo v poročilu o poslovanju. Skupna financirana vrednost premičnin v letu 2022 je bila 400 milijonov evrov, kar je 31,3-odstotni delež. To je najlažje razbrati tudi iz bilančne vsote. Summit Leasinga ni težko razporediti tudi zato, ker ima daleč največje število sklenjenih pogodb. ''To je zato, ker kot edina lizinška hiša že vrsto let na trgu ponujamo hitre potrošniške kredite, ki so vključeni v to statistiko,'' nam je pojasnil Otorepec.

Pri drugih tržnih deležih je lizinške hiše težje razporediti, priznava tudi Otorepec. Na drugem mestu je najverjetneje Porsche Leasing, ki obvladuje tretjino avtomobilskega trga. V letnem poročilu razkrivajo, da so leta 2022 sklenili okoli 14.500 pogodb financiranja. Upoštevajoč bilančno vsoto si je hiša odrezala približno petino lizinškega trga. To je najbliže tako imenovani lizing hiši 2, ki si je po podatkih Banke Slovenije odrezala 22,4 odstotka trga.

Po merilu bilančne vsote je na tretjem mestu SKB Leasing s približno 13 odstotki trga, NLB Lease&Go pa je v letu 2022 po našem izračunu osvojila dobrih sedem odstotkov trga, kar jo po podatkih Banke Slovenije uvršča na peto mesto. Družba želi v prihodnjih petih letih preseči 20-odstotni tržni delež, še pišejo v NLB Lease&Go. Če od AVK dobijo zeleno luč, bodo to številko gotovo presegli in obvladovali okoli 38 odstotkov trga. Zunaj prve peterice sta po našem izračunu BKS Bank Leasing, ki ji sledi SKB Leasing Select.

STA

Podatki ne zajemajo celotnega lizinškega trga 

V Summit Leasingu opozarjajo še na metodološko nedoslednost podatkov. Nekatere lizinške družbe so namreč registrirane kot banke in nekatere banke opravljajo lizinške posle v okviru svoje dejavnosti, te pa Banki Slovenije poročajo v drugačni obliki in zato tudi niso zajeti v prikazu tržnih deležev. V statistiki torej dve pomembni lizinški hiši nista v celoti vključeni. Čeprav je Porsche Leasing pred leti izstopil iz ZBS, je v statistiki zajet, saj podatke zbira Banka Slovenije. Po zakonu ji morajo namreč poročati vse lizinške hiše.

Vprašanje transparentnosti

Kot nam je razložil Otorepec, je v podatkih le Gorenjska banka (GB) Leasing, ki nastopa kot lizinški posrednik za banko. ''GB Leasing v svojih bilancah izkazuje le operativne lizinge.'' Kot smo pisali pred kratkim, operativni lizing obsega le 14 odstotkov financiranja na slovenskem trgu. ''Kar 95 odstotkov posla je v imenu banke, zato se v tej statistiki GB Leasing izgubi.'' V omenjenih podatkih na ZBS je omenjen GB Leasing le z operativnim delom. Kot drug primer omenja Renault, katerega obseg poslovanja v Sloveniji se v tej statistiki prav tako izgubi.

''To ni ključna zadeva za Slovenijo, zato se nikomur ne ljubi preveč ukvarjati s tem. Tudi za poslovanje lizinških hiš nima bistvenega pomena. Zaradi transparentnosti pa ne bi bilo slabo,'' dodaja Otorepec. ''Lizing v Sloveniji je v primerjavi z lizingom na Hrvaškem s procesnega vidika in vidika dodane vrednosti za stranko in trgovca na bistveno višji ravni. Kar se tiče regulacije, pa so na Hrvaškem korak pred nami. Imajo regulatorja in urejeno statistiko." Otorepec zato meni, da bi bilo dobro, da bi dosegli transparentnost za vse, ki spremljajo trg lizinga. ''Tudi za vas, novinarje. Zdaj morate pa kopati po podatkih. Tudi mi iz panoge se zabavamo s tržnimi deleži.''