Slovenija lahko postane robotsko središče Evrope

Yaskawa Electric je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev na področju pogonske tehnike, industrijske avtomatizacije in robotike. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1915, sedež ima v Kitakyushuju na Japonskem. Ponujajo robotske rešitve za različne industrijske dejavnosti, po vsem svetu imajo nameščenih več kot 300 tisoč robotov.

S številnimi proizvodnimi obrati po Evropi je Yaskawa že skoraj 30 let prisotna tudi v Sloveniji, kjer ima tovarni visokotehnoloških robotov v Ribnici in Kočevju. Tudi zaradi teh tovarn je Slovenija nadpovprečno robotizirana med evropskimi državami. Predsednik Yaskawe Slovenija Hubert Kosler je v pogovoru za Blooomberg Adria TV izrazil prepričanje, da lahko Slovenija postane robotsko središče Evrope.

 

Ob stoletnici Yaskawe ste dejali, da je Yaskawa v Sloveniji zgodba o uspehu. Zakaj tako menite? 

Res sem tako dejal, ker smo takrat, leta 2015, ob 100. obletnici Yaskawe dosegli velik uspeh. V šestih, sedmih letih pred tem smo po recesiji, ki jo je sprožil propad Lehman Brothers, oblikovali zelo močno inženiring skupino in postali strateški partner za Yaskawo na področju sistemskih dobav. To so projekti z industrijskimi roboti Yaskawa za potrebe evropskega trga.

Ko je imel slavnostni govor takratni predsednik Yaskawe Europe Manfred Stern, je povedal, da imamo glede na zadovoljstvo japonskih lastnikov z nami v Ribnici resne možnosti in s tem tudi Slovenija, da dobimo projekt tovarne robotov. V tej tovarni danes sedimo. 

Kdo je Yaskawa globalno, v Evropi in tudi v svetu? 

Yaskawa Electric Corporation ima sedež na jugu Japonske, na otoku Kjušu. Yaskawa je razvijalec in proizvajalec komponent za avtomatizacijo. Od servomotorjev, servoregulacij, produkti so tudi tu vidni industrijski roboti, ki jih Yaskawa izdeluje že od leta 1977.

Seveda pa je z leti Yaskawa razširila svoje programe tudi na področje zelene energije, obnovljivih virov. Na Finskem imamo tovarno, ki proizvaja generatorje za vetrne elektrarne, in tovarno, ki izdeluje napajalne postaje za trajekte za kratke razdalje, ki so del tako imenovane električne mobilnosti. Produkti Yaskawe služijo ljudem za lažje življenje, saj lajšajo delo na delovnih mestih.

Kdaj in zakaj ste se začeli ukvarjati z robotiko? Kako sta pripeljali Yaskawo v Slovenijo? 

Kariero sem začel v Iskri kot štipendist. Leta 1985 je Iskra že imela program robotike. To so bili moji prvi koraki. Potem je sledil projekt jugoslovanske robotike Jurob, ki ga je vodil Institut Jožef Stefan. To je bil zelo zanimiv projekt, ki je predvideval substitucijo razvoja komponent, ki jih v Sloveniji takrat nismo imeli, ki smo jih morali uvažati. S to zgodbo je prišlo veliko znanja, tudi izmenjave. Ljudje iz Iskre so odšli poslani v Silicijevo dolino, delali so z najsodobnejšimi tehnologijami, imeli smo dober dostop do zadnjih znanj na področju robotike. 

Kakšne robote proizvajate v Sloveniji? Čemu so namenjeni? Kolikšen del razvoja je v Sloveniji? 

V Sloveniji, na tej lokaciji v Kočevju, imamo skupino za razvoj in raziskave. Do leta 2021 smo razvijali robotske podsklope za svoje partnerje, konec tega leta smo poslali na trg novega robota, ki je bil razvit na tej lokaciji in ga proizvajajo v tej tovarni. Robot je 20-kilogramske nosilnosti. Tu delamo zdaj približno 10 robotov. Prihajata še dva dodatna, tako da jih bomo delali 12. To so industrijski roboti, ki so najbolj prodajani v večjih serijah na trgih Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike.

Prihajajo pa tudi novi roboti, ki jih Yaskawa trenutno dela samo na Japonskem, to so tako imenovani kolaborativni roboti, ki lahko delajo ob človeku na delovnih mestih, in te bomo, kot kaže, tudi v naslednjih dveh letih proizvajali na tej lokaciji.

bloomberg adria TV

 

Kje so Yaskawini razvojni centri?

Za robotizacijo v Evropi samo na tej lokaciji, potem seveda na Japonskem, manjši razvojni center za področje robotizacije je v Ameriki in pa seveda na Kitajskem.

Dejali ste, da Slovenija lahko postane robotsko središče Evrope?

Res je. Na deset tisoč prebivalcev je v Evropi povprečje nekje 100 robotov, v Sloveniji 135 oziroma že več. Če pogledamo samo te številke, vidimo, da smo v Sloveniji v špici glede visokih tehnologij, še posebno, kar se tiče robotike.

Lahko tudi povem, da je v Sloveniji veliko podjetij, ki so naši partnerji, od nas jemljejo robote in so sistemski dobavitelji, ki implementirajo robote za določene operacije. Teh podjetij je v Sloveniji ogromno glede na število prebivalstva. Dejansko smo center robotizacije in s to tovarno v Kočevju smo to samo še potrdili in mislim, da je to lahko usmeritev Slovenije, da postane robotska dežela. 

Kakšne operacije izvajajo vaši roboti?

Roboti lahko izvajajo kakršne koli operacije. Skupaj imamo v družini približno 130 tipov robotov, toliko jih proizvaja Yaskawa. Robotizacija se je začela pri varjenju, predvsem v avtomobilski industriji. Če govorimo o proizvodnji sedežev ali izpuhov, morajo to variti roboti, ker je na produktu, kot je sedež, nešteto zvarov.

Sedež je vitalni del avta, ne sme se podreti, ko sediš, ker lahko to povzroči nesrečo. Na eni strani se roboti uvajajo v področja, kjer je subjektivni dejavnik treba izločati, kjer bi se lahko zaradi človeške napake zgodile težave pri uporabi produktov.

Potem so roboti koristni v industriji, kjer je delo za ljudi težaško, tam nadomeščajo ljudi. Enako tudi v agresivnih ozračjih, na primer v livarnah, kjer je zrak lahko problematičen za dihala. S tem preprečimo, da ljudje postanejo invalidi.

V Sloveniji imate dve tovarni, v Ribnici in tu v Kočevju. Koliko ljudi zaposlujete, kakšne profile? 

V Ribnici ima tovarna močen inženiring, več kot 65 inženirjev, ki skrbijo za projektiranje robotov za avtomobilsko industrijo, dobaviteljsko avtomobilsko industrijo in pa kovinskopredelovalno industrijo. Skupaj zaposlujemo v Ribnici več kot 150 ljudi in ta družba v regiji Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike nastopa kot ponudnik rešitev v industriji z roboti. Na tej lokaciji v Kočevju pa razvijamo robote, proizvajamo robote in pa robotske krmilnike.

bloomberg adria TV

 

Kakšno vrednost ima vaša družba za lokalno okolje?

Ko smo prišli sem, so nas občina in vsi v Kočevju sprejeli odprtih rok. In tudi občina je podprla našo pobudo uvedbe smeri strojnega tehnika na Gimnaziji in srednji šoli v Kočevju, zdaj se uvaja smer računalniškega tehnika. Če pogledamo Novo mesto, prihod Revoza, Krke, TPV, Adrie Mobila, s podjetji iz Novega mesta delamo že od leta 1990 in sledimo razvoju šolstva, srednjih tehniških šol, višjih šol, fakultete. Ko pride takšno podjetje v neko okolje, ima to gotovo pozitiven, multiplikativni učinek. 

Tovarna v Kočevju je bila greenfield naložba. Kako ste zadovoljni z vlogo države pri privabljanju tovrstnih naložb?

Moram pohvaliti vse deležnike. Tako na strani vlade kot občine. Posebej lahko izpostavim župana Vladimirja Prebiliča, ki ima izjemno dober čut za organizacijo in postavljanje timov. Lahko rečem, da je sodelovanje med nami in občino s podporo vlade teklo brezhibno.

Od izbora arhitekta za to proizvodno halo do pravnomočnega gradbenega dovoljenja, vključno z okoljevarstveno študijo Agencije za okolje, je trajalo pet mesecev. Mislim, da smo rekorder v pridobitvi gradbenega dovoljenja v Sloveniji, ne poznam podjetja, ki bi ga uspelo pridobiti v krajšem času. V tem času je Magna dobila gradbeno dovoljenje kakšna dva tedna pred nami. Pri čemer mislim, da so oni zanj potrebovali približno tri leta.

bloomberg adria TV

 

Koliko japonske poslovne kulture je v vaši družbi? Kaj se lahko naučimo od Japoncev, česa Japonci od nas? 

To je dobro vprašanje. Mi se seveda ogromno učimo od Japoncev. Pridobivamo strokovno znanje, saj delajo robote od leta 1977. Res pa je, da smo tovarno načrtovali sami s pomočjo Fakultete za strojništvo profesorja Herakoviča. Sami smo tudi umeščali in izbirali opremo in vse smo prilagodili evropskim razmeram. Kakšne stvari smo naredili precej drugače od Japoncev, ampak seveda z enakimi cilji. Od njih se učimo tudi načina komunikacije in strpnosti.

Oni se pa tudi od nas učijo nekatere stvari, na primer: pri razvoju smo izredno fleksibilni. Izredno kratek čas potrebujemo od odločitve, kaj bomo delali, da pridemo do prototipa in ga certificiramo, homologiramo, damo v proizvodnjo in pridemo na trg. Tukaj smo pa nedvomno zelo hitri.

Morda še povem, da so Japonci na začetku relativno nezaupljivi in potrebuješ veliko energije in časa, da to zaupanje vzpostaviš s trajnostnim dobrim delom, solidnim delom in dobrimi finančnimi rezultati. 

Kakšna je vaša življenjska filozofija? Nekoč sem prebral, da ste dejali, da lahko ljudem vse vzamejo, samo znanja nikoli. 

Ta življenjska filozofija izvira iz naše družine. Naša družina je doživela veliko dramo z nacionalizacijo, celo izgoni in tako naprej. Kasneje so vse to rehabilitirali, ampak v tistih časih je bilo kar hudo. Stara mama mi je vedno rekla: Mulec, uči se, ker znanja ti pa ne more nihče vzeti, lahko ti pa vzamejo vse drugo, kot so nam. 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar