Po pogovorih v Washingtonu – kaj so ugotovili strokovnjaki MDS?

Slovensko gospodarstvo si je po pandemiji dobro opomoglo, nato pa so ga prizadele posledice vojne v Ukrajini, ki so jim leta 2023 sledile še hude poplave, ugotavlja včeraj objavljeno poročilo Mednarodnega denarnega sklada (MDS) o Sloveniji.

"Pričakuje se, da si bo rast letos opomogla, inflacija pa se bo še naprej zniževala, čeprav negotovost ostaja velika in tveganja za poslabšanje ostajajo. Rast gospodarstva naj bi se leta 2024 povečala na približno 2 odstotka, k čemur naj bi prispevalo domače povpraševanje, tudi zaradi večjih naložb, povezanih s poplavami, in večje potrošnje, saj se bodo realne plače zvišale," v povzetku poročil o Sloveniji navaja odbor direktorjev MDS.

Tveganja predstavljajo konflikti in vremenski pojavi

Inflacija naj bi se do konca leta znižala pod tri odstotke, leta 2025 pa na dva odstotka. Zunanja tveganja vključujejo zaostrovanje regionalnih konfliktov, ponovno nestanovitnost cen surovin in manjše zunanje povpraševanje. Motnje v dobavni verigi predstavljajo dodatna tveganja, vendar lahko v primeru posledičnega prenosa proizvodnje nazaj v Slovenijo ustvarijo tudi nove priložnosti.

Mednarodni denarni sklad opozarja tudi na pomanjkanje delovne sile in širše omejitve zmogljivosti, ki bi lahko vplivale na obnovo po poplavah ali spodkopale prizadevanja za znižanje cen. Tveganje ostajajo tudi hudi vremenski dogodki.

Direktorji MDS so Slovenijo pozvali k strukturnim reformam za spodbujanje rasti produktivnosti. Poudarili so, da je treba odpraviti neusklajenost med usposobljenostjo delovne sila in povpraševanjem po njej, izboljšati kakovost predpisov in poglobiti kapitalske trge. Zmanjšanje davčne obremenitve dela bi pripomoglo k večji ponudbi delovne sile, menijo pri MDS.

 

 

Pozdravili so poudarek slovenskih oblasti na naložbah v digitalni in zeleni prehod. Poudarili so tudi, da se je treba še naprej prilagajati podnebnim spremembam in pravočasno pripraviti nacionalno strategijo prilagajanja.

Priporočila: Reforme in preudarna poraba denarja

MDS Sloveniji priporoča "ohranjanje preudarnih fiskalnih in makrobonitetnih politik ter pospeševanje strukturnih reform." Glede na povečanje osnovne javne porabe v zadnjih letih, pritiske na porabo, povezane s staranjem prebivalstva, in razmeroma visok javni dolg sta potrebni trajna fiskalna konsolidacija in fiskalne reforme, tudi na področju davkov, pokojninskega sistema, sistema plač v javnem sektorju in zdravstvenega sistema. Cilj obnove po poplavah bi moral biti povečanje odpornosti ter temeljiti na dobro pripravljenem načrtu z določenimi prednostnimi ukrepi.

Poglobljene strukturne reforme bi pomagale spodbuditi rast in pospešiti povečati prihodke, meni MDS. "Dolgoročne omejitve rasti zaposlenosti zahtevajo reforme, ki spodbujajo rast produktivnosti, vključno z izboljšanjem kakovosti predpisov, krepitvijo človeškega kapitala in poglobitvijo finančnega sektorja," so zapisali na seznamu priporočil. Poplave leta 2023 po njihovem mnenju poudarjajo pomen nadaljnjega prilagajanja podnebnim spremembam.

Minister in guverner zadovoljna s pogovori v Washingtonu

Sedež MDS sta aprila obiskala fnančni minister Klemen Boštjančič in guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ob zaključku spomladanskih srečanj MDS.  "Sogovorniki nam izražajo veliko naklonjenost do politik, ki se izvajajo. Zadovoljstvo nad srednjeročnimi politikami, ki zasledujejo srednjeročno javnofinančno vzdržnost in gospodarsko rast, na drugi strani pa je veliko pogovorov o reformnih ukrepih, ki so nujno potrebni za javnofinančno zdravje," je po poročanju STA povedal minister, pri čemer je izpostavil reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar