Samo popoplavna obnova ne bo dovolj za rast gradbenega sektorja

Gradbeni sektor je v Sloveniji zadnja leta rasrel. Povečuje se število zgrajenih stanovanj, a med državnimi projekti nemoteno teče le železniški drugi tir med Divačo in Koprom. Kljub temu v minulem letu pričakujejo nižjo realizacija od predlanske.

Po besedah Gregorja Ficka, direktorja Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije,  je panoga leta 2022 realizirala za okrog 8,3 milijarde evrov poslov, v letu 2023 pa pričakujejo med 7,5 in 7,7 milijard realizacije. To bi pomenilo sedem do 10-odstotni letni upad.

Kot je predsednik sektorske zbornice dejal v pogovoru za Bloomberg Adria TV, razumejo prestrukturiranje sredstev zaradi poplav. A obenem Ficko opozarja, da bo popoplavna sanacija dolgotrajna. Njeni učinki pa ''niti približno ne bodo tako veliki, kot si marsikdo predstavlja in ne bodo nadomestili trenutno zaustavljenih projektov''.

Nujen zagon velikih projektov

Za normalen investicijski cikel v panogi je tako nujna realizacija velikih državnih projektov, kot so tretja razvojna os, izgradnja železnic, drugi blok krške nuklearke. Izgradnja tretje razvojne osi bi ''ob normalni pogojih letno morala prinesti 400 do 500 milijonov realizacije,'' pravi Ficko.

Trenutno je edini veliki državni projekt, katerega gradnja teče brez ovir, drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom. Takšni veliki projekti imajo pozitiven vpliv na bruto družbeni proizvod države, pravi Ficko, saj ''pri vloženi milijardi evrov država posredno ali neposredno preko davkov in drugih dajatev dobi nazaj skoraj tretjino''.

Zato v zbornici pričakujejo, ''da se bo tretja razvojna os od severa do juga končno začela izvajati s polno paro. To ne pomeni, da bomo delali neke sklope, kot se izvajajo zdaj''. Prav tako si želijo pospeška pri dvotirnosti drugega tira in pri načrtovanju sodobnih železniških povezav, ''ki bodo omogočile normalne potovalne čase med večjimi slovenskimi mesti,'' pojasnjuje Ficko.

Zeleni in gradbeni preboj

''Za zeleni preboj je za Slovenijo ključna izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne,'' še en projekt, pri katerem stopicamo na mestu, navede predsednik zbornice gradbincev. Opozarja, da s sončnimi paneli in vetrnicami ne bomo rešili rastočih potreb, sploh ob zaprtju Termoelektrarne Šoštanj čez deset let.

Velika vlaganja so nujna tudi v drugo cestno infrastrukturo. Vse to bi po mnenju sogovornika ''panogi omogočilo normalno načrtovanje in razvoj''. V minulih letih je panogo prizadela tudi inflacija, ki je ni bilo vedno najlažje pretopiti v končne cene, a se vsaj ta umirja.

A če so se cene gradbenih materialov umirile, gradbince še vedno skrbijo prihodnja gibanja cen energentov. Nekaj optimizma daje gradbincem vsaj napovedano zniževanje obrestnih mer v letu 2024. Ficko pričakuje, da bi se pozitiven učinek nižjih obresti na investicije v gradbeništvu lahko poznal do konca letošnjega leta.

Celoten pogovor v priloženem video posnetku.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar