Napoved 2025: Koliko višje plače bodo v Sloveniji, kako bo v regiji Adria?

Če bi se pred petimi leti pogovarjali o desetodstotni rasti povprečne plače, bi nas to zagotovo presenetilo, danes pa je nekaj, kar smo vajeni brati. V popandemičnem inflacijskem valu smo bili priča intenzivnemu prelivanju v rast plač, zato so države Adria regije le v obdobju leta 2022 beležile realni padec plač (plače korigirane za rast cen), nato pa so rasle, kupna moč plač se je ohranila, celo izboljšala.

Prostor za rast plač v regiji je omogočilo izboljšano stanje na trgu dela. Stopnje brezposelnosti so na ali blizu zgodovinsko najnižjih vrednosti, pomanjkanje delovne sile pa postaja vse izrazitejši omejitveni dejavnik rasti.

 

 

Če pogledamo, kje je regija Adria glede na obremenitev BDP s plačami v primerjavi z EU in četverico držav osrednje in vzhodne Evrope (Poljska, Češka, Madžarska in Romunija ali kratko CEE4), vidimo, da je delež sredstev za zaposlene v BDP nekje vmes, da pa je le v jadranski regiji vidna rast v zadnjih petih letih - od takrat si delovna sila odreže večji delež kolača na račun dobička podjetja. Tudi ta trend ne preseneča, saj so trgi v regiji prešli iz režima visoke brezposelnosti v režim pomanjkanja delovne sile in strukturne neusklajenosti s potrebami domačih trgov. Po raziskavah Evropske komisije kar 36 odstotkov podjetij v regiji Adria (brez BiH) navaja, da je delovna sila ovira za proizvodnjo (tri odstotne točke več kot v četrtem četrtletju 2019), medtem ko je ta delež v vzorcu držav CEE4 27 odstotkov (15 odstotnih točk nižja v primerjavi s četrtim četrtletjem 2019), kar priča o nasprotju med tema dvema skupinama držav.

 

 

Vrnimo se h konkretnim plačam in faktorjem, ki bodo nanje vplivale v prihodnjem obdobju. V ospredju bodo enaki dejavniki, vendar bo njihova manifestacija drugačne intenzivnosti v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Inflacija izgublja pomen, še vedno pa vidimo, da bo ostala dejavnik, ki bo pozitivno vplival na rast plač v letu 2025, še posebej, ker v regiji zaradi dobrega povpraševanja in gospodarske rasti opažamo rast. Ena od spremenljivk je sama višina zaslužka. Po bistveno višjih zaslužkih izstopata Hrvaška in Slovenija. Hrvaška se je celo hitro približala Sloveniji, predvsem po dvigu plač v javnem sektorju, ki je bil izveden v prvi polovici leta, medtem ko se je rast neto plač v Sloveniji upočasnila, med drugim tudi zaradi višje obremenitve prispevka za zdravstveno zavarovanje, uvedenega v začetku leta 2024. Srbija, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija še vedno močno zaostajajo po povprečnih plačah, kljub temu pa je tudi v teh državah opazen trend rasti. Največja past v primeru teh držav je, da so njihova gospodarstva v veliki meri vpeta v dobavne verige tujih proizvajalcev, gre pa za dele verige z nizko dodano vrednostjo in zato relativno nižjo produktivnostjo dela, kar pa ne zagotavlja dovolj prostora za neko nadpovprečno rast in konvergenco Hrvaški in Sloveniji. Za hitrejšo konvergenco je potrebno veliko vlaganj v obstoječe poslovne procese in preusmeritev na delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Nesorazmerje se kaže v dodani vrednosti glede na število zaposlenih (eden od kazalnikov produktivnosti dela), kjer Slovenija in Hrvaška v povprečju dosegata približno 2,5-krat višjo nominalno produktivnost dela od povprečja preostale regije.

 

 

Pričakujemo, da se bodo plače v letu 2025 še naprej povečevale z dvomestno stopnjo rasti, glavna dejavnika pa bosta zaostreni trgi dela in boljša pogajalska moč delavcev. Hrvaška se bo še naprej približevala Sloveniji, predvsem zaradi hitrejše gospodarske rasti, pa tudi zaradi vse večjega pomanjkanja delovne sile. Povišano osnovo iz leta 2024 pod vplivom rasti plač v javnem sektorju bo uravnotežil še 15-odstotni dvig minimalne plače, ki je bil napovedan z začetkom leta 2025. Slovenija je že leta primer zaostrenih razmer na trgu dela, vendar v zadnjih mesecih beleži rahlo povišanje stopnje brezposelnosti, kar bo vsaj delno odpravilo pritisk na rast plač v zasebnem sektorju. Pozitiven prispevek vidimo v napovedanem ambicioznem dvigu plač v javnem sektorju. V Srbiji, Severni Makedoniji ter Bosni in Hercegovini je več prostora za rast plač, ki jo bodo podpirali pozitivna stopnja inflacije, rast minimalnih plač, relativno nizka osnova in v določenih segmentih vse bolj izrazito pomanjkanje delovne sile.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar