Napoved Blaža Brodnjaka: Najprej nas bodo dohiteli Hrvati, potem še Srbi

Hrvaška bo Slovenijo po neto plačah ujela v treh letih, Srbija v osmih. To je, ko v zakup vzame trenutne razmere, napovedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Pogledali smo, koliko danes znaša povprečna plača v Srbiji in na Hrvaškem ter kako hitro rasteta v primerjavi s slovensko, na podlagi minulih rasti pa smo pripravili tudi napoved neto plač za prihodnja tri leta. Mislite, da bo po njej Slovenija še vedno imela najvišjo plačo v regiji Adria?  

Na nedavni podelitvi nagrad Ljubljanske borze je potekala tudi okrogla miza, na kateri so različni udeleženci trga komentirali uvedbo individualnih naložbenih računov (INR). Med njimi je bil tudi predsednik uprave največje slovenske banke NLB Blaž Brodnjak, ki podpira vse ukrepe, ki kakorkoli pozitivno vplivajo na zanimanje za vlaganje na kapitalskem, trgu.

"Je pa treba te stvari nasloviti celostno. In če je vedno vprašanje, kdaj je volilno leto in kdaj povolilno in kakšna bo koalicija, potem tega ne bomo nikoli rešili," je prepričan Brodnjak. Meni, da je treba poskrbeti za celosten družbeni dialog, razbremeniti delo, obremeniti neke vrste premoženje, tudi porabo. Hrvaški model bi si po njegovem mnenju lahko vzeli za vzor: "Saj tam ni veliko slabša storitev v zdravstvenem sistemu in drugo. Mogoče so pokojnine nekoliko nižje, ampak napovedujem, da bo s tem režimom, kot ga imajo na Hrvaškem, tam povprečna neto plača v treh letih ujela slovensko. Srbija nas bo ujela v osmih letih. To so moje napovedi. Vprašajmo se čez tri in osem let, kje smo." Predsednik uprave NLB je še poudaril, da je skrajni trenutek, da Slovenija korenito poseže v trenutno davčno ureditev: "Sicer bomo imeli izgubljenih 20 let. Podpišem to izjavo in se čez 20 let vidimo."

 

 

Povprečna neto plača med trojico držav, ki jih je omenjal Brodnjak, je najvišja v Sloveniji. Po podatkih slovenskega statističnega urada je septembra letos, kar je zadnji podatek, ki je na voljo za vse tri države, znašala 1.487 evrov. Na Hrvaškem je bila dobrih 11 odstotkov nižja (1.322 evrov), v Srbiji pa so zaposleni na račun v povprečju dobili 96.115 dinarjev ali 821 evrov.

V vseh treh državah so neto plače danes višje glede na začetek leta. Največjega poviška so bili deležni Hrvati, kjer so zaposleni v povprečju na račun dobili slabih sedem odstotkov več kot januarja. Sledijo Slovenci in nato Srbi – pri obeh rast plač letos ni dosegla niti odstotka.

 

 

Če pogledamo letošnji september in ga postavimo ob bok lanskemu, je Slovenija po rasti neto plač med trojico na zadnjem mestu. Višje so namreč za dobrih pet odstotkov, v Srbiji za 13 odstotkov, na Hrvaškem pa celo za več kot 14. 

Neto plače so v zadnjih dveh letih najhitreje rasle na Hrvaškem. V 24 mesecih so v statistiko vpisali 30,6-odstotno rast. Malenkost manjša, 28,2-odstotna, je bila v Srbiji, medtem ko so slovenski zaposleni septembra letos na račun dobili skoraj 15 odstotkov več kot septembra 2022.

Če podatke primerjamo še z letom prej, torej s septembrom 2021, se z največjo rastjo neto plač lahko pohvalijo v Srbiji. Povprečna je takrat znašala 557 evrov, letos dobrih 47 odstotkov več (ali 264 evrov več). Na Hrvaškem je bila v istem obdobju rast neto plač v povprečju 40-odstotna (z 943 na 1.322 evrov), v Sloveniji pa skoraj 23-odstotna (s 1.210 na 1.487 evrov).

 

 

Hrvati Slovencem dihajo za ovratnik

Hrvati so v zadnjih treh letih za slovensko povprečno neto plačo zaostajali tudi več kot 400 evrov, od marca letos pa je ta znesek redno manjši od 200 evrov, septembra denimo le še 165 evrov. To glede na trenutne podatke pomeni 12,5-odstoten zaostanek za slovensko plačo.

Kljub največji rasti neto plač med trojico v zadnjih treh letih je srbsko povprečje še precej daleč od slovenskega in hrvaškega. Na podlagi podatkov pa lahko rečemo, da se razlika zmanjšuje: povprečna slovenska neto plača je denimo še septembra 2021 znašala skoraj 2,2-kratnik srbske, letošnjega septembra pa 1,8-kratnik. Zmanjšuje se tudi razmerje med slovensko in hrvaško plačo, je razvidno s spodnjega grafa.

 

 

Izračun: v treh letih že mimo Slovenije

Medletna primerjava po mesecih od septembra 2022 do septembra 2024 razkriva, da so plače v Sloveniji v povprečju rasle s 7,5-odstotno stopnjo, medtem ko je v obeh drugih državah povprečje dvomestno, kar pomeni, da plače tam rastejo še hitreje. Tako so se plače na Hrvaškem v povprečju krepile s skoraj 13-odstotno letno stopnjo, v Srbiji pa s 14,5. Iz podatkov, pa tudi zgornjega grafa lahko vidimo, da se v Sloveniji rast plač letos bolj upočasnjuje kot v drugih dveh državah.

Ob predpostavki, da bi vse tri države obdržale prej omenjeni povprečni letni prirast pri plačah, ki velja za zadnji dve leti, naš hipotetični izračun pokaže, da bi čez tri leta, torej septembra 2027, povprečna plača v Sloveniji znašala 1.848 evrov. To med trojico ne bi bilo več dovolj za vodstvo. Na prvo mesto bi se s 1.906 evrov povprečne plače zavihtela Hrvaška, v Srbiji pa bi povprečje znašalo 1.234 evrov.

Naj še enkrat opozorimo, da hipotetični izračun velja pod pogojem, da bi se takšna rast plač nadaljevala tudi v prihodnje. Kako verjetno je to, pa ostaja odprto vprašanje. Vemo, da se je inflacija približala ciljnim dvema odstotkoma, pritisk na rast plač, če sklepamo na podlagi medletnih podatkov, pa se vsaj v Sloveniji umirja. Kako bo na Hrvaškem in Srbiji, bomo vsekakor spremljali.