Božičnica, regres, prehrana … kako zaposlenim dvigniti neto plačo?

Plače so v Sloveniji nadpovprečno obremenjene. Kakšne metode uporabljajo podjetja, da davčno ugodno povišajo neto plačo zaposlenemu?

Decembra številna podjetja (ne pa vsa) zaposlenim nakažejo nagrado za poslovno uspešnost, ki se pogovorno imenuje tudi božičnica ali 13. plača. Nekatera med njimi znesek omejijo na največji možen znesek, ki ga je mogoče izplačati brez obdavčitve.

To je znesek povprečne bruto plače zaposlenega v Sloveniji, ki je septembra znašala 2.343 evrov bruto. Božičnica je do tega zneska oproščena plačila dohodnine, ne pa tudi prispevkov. Kljub plačilu prispevkov dobi delavec zaradi oprostitve plačila dohodnine na račun večji znesek pri enakem bruto plačilu delodajalca.

"Po 12 obdavčenih plačah je normalno, da je 13. plača (božičnica) manj obdavčena. V Avstriji sta 13. in 14. plača precej manj obdavčeni," je zadevo komentiral nekdanji direktor finančne uprave (Furs) Ivan Simič. Simič sedaj svetuje v podjetju Simič & Partnerji.

Kot smo poročali, bodo številna podjetja zaposlenim ob koncu leta izplačala nagrado za uspešnost, med njimi Datalab (4.900 evrov bruto), Novartis (2.400 evrov bruto) in Lumar (2.400 evrov bruto).

Kakšna izplačila še omogočajo podjetjem, da zaposlenim davčno ugodno povečajo prejemke?

Regres in nadomestilo za prehrano

Tudi regres je neobdavčen do višine povprečne mesečne bruto plače zaposlenih v Sloveniji za pretekli mesec pred izplačilom regresa. Zato tudi pri regresu podjetja zneske prilagodijo tej meji, do katere je izplačilo neobdavčeno.

Nekatera podjetja poleg izplačila regresa oglašujejo tudi izplačilo najvišjega zakonsko določenega nadomestila za prehrano za svoje delavce. Za leto 2024 je neobdavčena višina nadomestila za prehrano določena pri 7,96 evra za vsak dan, ko je delavec na delu prisoten štiri ure ali več.

"Za podjetje je povsem vseeno, kako izplača nagrado zaposlenemu, saj je bruto znesek enak. Razlika je na strani zaposlenega, koliko dobi izplačano," je za Bloomberg Adria komentiral strokovnjak za davke Ivan Kranjec, partner v pravni pisarni CMS Reich-Rohrwig Hainz. Zato gre pri oglaševanju izplačila regresa, nadomestila za prehrano in drugih bonitet za privabljanje novih zaposlenih v panogah, kjer delavcev primanjkuje, pravi.

Darilo za otroka, službeni računalnik, izobraževanje

Poleg regresa, božičnice in prehrane obstajajo še druga izplačila, ki so izvzeta plačila davka, pojasnjuje Ivan Kranjec. To so darila otrokom zaposlenih kot nagrada za novo leto in plačila izobraževanj, ki so povezana z delavnostjo delodajalca.

Neobdavčena je tudi uporaba službenega telefona in računalnika v zasebne namene. "Podjetje lahko zaposlenega nagradi na primer z boljšim telefonom ali računalnikom," je povedal Ivan Kranjec.

Sporno je po njegovih besedah izplačilo zaposlenemu prek tako imenovanega popoldanskega s. p. Takšna izplačila za podjetje pomenijo veliko tveganje, saj jih je mogoče razumeti kot izogibanje davku, kar ni dovoljeno.

Furs je na takšna izplačila pozoren in jih lahko po davčnih številkah nadzira, je povedal Ivan Kranjec. Če zaposleni prejme plačo in honorar za s. p. od istega davčnega zavezanca (davčne številke), bo Furs hitro preveril zadevo in bo v primeru kršitve plačilo premalo plačanega zneska naložil podjetju, ne zaposlenemu, je opozoril sogovornik.

Upravičenost takšnega ločevanja prihodkov zaposlenega – poleg plače še honorar na "popoldanski" s. p. – je mogoča, če sta dejavnosti povsem ločeni. Na primer, če bi čistilka v podjetju zaradi znanja tujega jezika za svoj s. p. tudi prevajala in bi za podjetje prevedla določene dokumente. V takšnem skrajnem primeru bi bila po mnenju sogovornika upravičena delitev prihodka med plačo in honorarjem.

V Sloveniji država pobere več kot 40 odstotkov plače

V Sloveniji so plače z davki in prispevki obremenjene nadpovprečno visoko. Med državami članicami OECD je Slovenija po obdavčitvi plač (skupno z davkom na plače, ki ga plača delodajalec) na visokem sedmem mestu z 42,8 odstotka. Povprečje držav OECD znaša 34,6 odstotka.

Premier Robert Golob je pred kratkim napovedal ukrepe za znižanje davčne obremenitve plač. "Želimo premakniti težišče obdavčitve ali pa zmanjšati obdavčitev dela in prispevkov ter vsaj v enem delu to prenesti na premoženje," je v državnem zboru pred kratkim dejal predsednik vlade.

Premier priznava, da so plače močno neposredno obremenjene s prispevki. Napovedal je, da bodo do konca leta pripravljena izhodišča, kako naj se prenos obremenitve izpelje – na eni strani večja obremenitev premoženja in na drugi razbremenitev obdavčitve dela.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar