V začetku leta 2025 se je bolezen, ki je v ZDA že četrt stoletja veljala za izkoreninjeno, hitro širila med necepljenimi otroki v zahodnem Teksasu. Ko so ošpice prestopile meje okrožja Gaines, so se morali lokalni vodstveni delavci v javnem zdravstvu, ki so bili navajeni podpore Ameriškega centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC), znajti drugače: CDC je bil na '’komunikacijskem premoru’’, med katerim so bili uslužbencem prepovedani pogovori s katerimkoli sodelavcem na lokalni ali državni ravni ter objavljanje podatkov. Sicer pa prav velike razlike ne bi bilo. V tedenski znanstveni reviji, ki jo izdaja ta agencija, so izbruh bolezni komajda omenili, novi državni vodja zdravstva Robert F. Kennedy Jr. pa je spodbujal načine zdravljenja brez dokazanih učinkov, kot so dodatki z vitaminom A, cepljenje pa je po novem prikazoval kot izbiro posameznika.
Delovanje agencije, ki na splošno usklajuje komunikacijo med državnimi in lokalnimi zdravstvenimi oddelki in skrbi za nacionalno sliko o nalezljivih boleznih, je bilo precej okrnjeno, zato se je morala Katherine Wells, direktorica za javno zdravje v bližnjem okrožju Lubbock, zanesti na osebno mrežo nekdanjih sodelavcev in znancev s strokovnim znanjem o nalezljivih boleznih, ki so ji pomagali pri pripravi načrta za primer izbruha v njenem okrožju. "Počutila sem se zelo osamljeno," pravi Wells. "Težko je, ko tistega, od česar si odvisen in na kar se zanašaš, ni več."
CDC že od ustanovitve pred skoraj 80 leti v svetu javnega zdravja velja za zlati standard. Svet se na to agencijo že več generacij obrača v iskanju smernic med izbruhi nevarnih bolezni, njeno spletno stran pa si zdravniki po vsej državi pogosto shranjujejo med zaznamke, saj jim je v pomoč pri iskanju priporočil z znanstveno podlago. "Širše slike si brez CDC ne morete ustvariti," pravi Wells.
A v mesecih, odkar je Kennedy prevzel ameriško Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS), ki nadzira CDC, v agenciji vlada zmešnjava. HHS je aprila odpustil na tisoče zaposlenih v CDC, vključno s tistimi, ki proučujejo kronične bolezni – s katerimi se Kennedy še zlasti izdatno ukvarja –, nato pa jih je zaradi najrazličnejših tožb veliko vzel nazaj. Junija je Kennedy odpustil vse člane vplivnega odbora za cepiva, ki podaja priporočila in odloča, katera cepljenja bo krilo zavarovanje ali katera bodo brezplačno na voljo otrokom iz družin z nizkimi dohodki. Nove člane je izbral sam in številni med njimi so do cepljenja kritični.
Od takrat kaos narašča z vse večjo hitrostjo. Avgusta je strelec, ki ga je razdražilo cepljenje proti covidu, v napadu na sedež agencije v Atlanti izstrelil skoraj 500 nabojev in pri tem ubil tamkajšnjega policista. V istem mesecu je bila Susan Monarez, nova kandidatka predsednika Donalda Trumpa za direktorico CDC, odpuščena po le nekaj tednih zaposlitve, začasno pa jo nadomešča namestnik sekretarja HHS, Jim O'Neill, biotehnološki vlagatelj iz Silicijeve doline. Medtem so državne in lokalne zdravstvene službe, ki večino sredstev prejemajo od CDC, vložile tožbe, s katerimi si želijo zagotoviti nekaj državnih sredstev, ki jim jih je HHS v začetku leta odrekel.
"V zelo kratkem času smo bili priča neverjetnemu uničenju agencije, posledično pa so ljudje tukaj in po svetu izpostavljeni vse večjemu tveganju," pravi Richard Besser, nekdanji vršilec dolžnosti direktorja agencije. "Takšne rane, ki si jih zadajamo sami, so najhujše, saj nam tega resnično ni treba." Kennedyja so do zdaj k odstopu pozvali senatorji iz vrst demokratov, Kennedyjevi družinski člani, nekdanji in sedanji zaposleni v HHS ter devet nekdanjih direktorjev CDC.
Sekretar svoje odločitve odločno zagovarja, slovo od najvišjih uradnikov CDC pa označuje za "nujno potrebne prilagoditve", s katerimi naj bi se obnovila verodostojnost agencije. Kennedy si s svojo misijo Make America Healthy Again (Naredimo Ameriko spet zdravo) prizadeva za iskanje vzrokov kroničnih bolezni, agencijo CDC pa pri tem obtožuje, da tega ni storila sama. "Zato moramo odpustiti ljudi iz CDC. Svojega dela niso opravili," je v začetku septembra dejal na zaslišanju v senatu. "To je bila njihova naloga – da nas ohranjajo zdrave."
Kennedy zagotovo ni edini kritik CDC. Zgolj 59 odstotkov Američanov verjame, da agencija zagotavlja zanesljive informacije o cepivih, kot kaže aprilska raziskava KFF, neprofitne organizacije za zdravstvene raziskave; med republikanci je ta odstotek še nižji. Dobršni del tega skepticizma se je pojavil med pandemijo. CDC naj bi bil prva obrambna linija države pred covidom 19, namesto tega pa je pandemija razkrila dolgoletne težave v agenciji, ki se je po mnenju številnih v začetku pandemije odrezala bolj klavrno. Javnost ji očita neustrezen program testiranja in nadzora, neuspešno zbiranje pomembnih podatkov o širitvi virusa in delovanju cepiv ter ponavljajoče se napake pri komuniciranju z javnostjo.
Po pandemiji so zakonodajalci z obeh strani pozivali k temeljiti prenovi agencije, njeni uslužbenci pa so se hkrati pritoževali nad tamkajšnjo lenobno akademsko kulturo, ki ji je pri odzivanju na grožnje javnemu zdravju manjkalo odzivnosti. Smernice CDC o nošenju mask, zapiranju šol in medosebni razdalji so v istem obdobju postale žarišča za vse bolj razdeljeno javnost. Projekt 2025, konservativni politični okvir, ki pomaga pri vodenju Trumpovega drugega mandata, je predlagal razdelitev agencije na dva oddelka, enega za zbiranje podatkov in drugega za priporočila politik.
Kennedy je eden najglasnejših in najbolj hiperboličnih nasprotnikov agencije CDC v Washingtonu. Njeno politiko cepiv je v preteklosti primerjal z "nacističnimi taborišči smrti" in zatrjeval, da cepiva povzročajo avtizem, čeprav je bila povezava široko zavrnjena. Kennedy je množično odpuščanje v CDC upravičil z besedami, da želi, da bi se agencija osredotočala izključno na nalezljive bolezni in pripravljenost na izredne razmere. Do zdaj je delo agencije zajemalo celoten spekter javnega zdravja, od spremljanja morebitnih pandemij in izbruhov listerioze do izvajanja raziskav o preprečevanju nasilja in opredeljevanja varnostnih ukrepov na delovnem mestu.
"CDC je po letih politizacije med pandemijo izgubil zaupanje ameriškega ljudstva," pravi Andrew Nixon, vodja komunikacij za HHS. "Reforme, ki se trenutno izvajajo, bodo povrnile osredotočenost agencije na nalezljive bolezni in pripravljenost, s čimer se zlati standard znanosti vrača v središče javnega zdravja. Te spremembe bodo ponovno okrepile verodostojnost in zagotovile, da bo agencija CDC delovala v dobro ameriškega ljudstva."
Za pomiritev napetosti po pandemiji je kongres leta 2023 sprejel zakon, s katerim je direktor CDC po novem potrjen v senatu. Julija je Susan Monarez postala prva direktorica CDC, ki jo je potrdil senat. (Kennedyjev prvotni kandidat za direktorja agencije je moral odstopiti le nekaj minut pred zaslišanjem za namen potrditve na položaj, ko se je izkazalo, da ni zbral dovolj glasov.) Agencija CDC do danes še nikoli ni zaposlovala večjega števila ljudi s politično napotitvijo, v nasprotju z izkušenimi znanstveniki in administratorji, kot pravi Debra Houry, nekdanja glavna zdravnica na agenciji, ki je skupaj z dvema drugima višjima uradnikoma s CDC odstopila v znak protesta, ko je bila Monarez odpuščena. Monarez in Houry sta 17. septembra o nedavnih preobratih v agenciji pričali na zaslišanju v senatu.
V luči krčenja zvezne agencije poskušajo znanstveniki, voditelji na področju javnega zdravja, zdravniki in guvernerji uvesti določene zaščitne ukrepe, ki jih je nekoč zagotavljal CDC. Strokovne medicinske skupine razvijajo lastne smernice za cepljenja; zavezništvo za izdajo lastnih napotkov so oblikovale tudi zahodne zvezne države. Guvernerji severovzhodnih zveznih držav so pod vodstvom Massachusettsa izdali izvršilne odredbe, ki lekarnam omogočajo izvajanje cepljenj proti covidu, potem ko je Kennedy smernice omejil predvsem na ljudi, stare 65 let in več. (Kennedy je na zaslišanju trdil, da "cepiv nikomur ne odvzema".) Kljub temu velja, da lahko posamezna zvezna država poda drugačno priporočilo, a "kongres tega cepiva ne bo plačeval za otroke iz družin z nižjimi dohodki, če CDC tega ne priporoča", pravi Besser, nekdanji vršilec dolžnosti direktorja.
Preden bomo v vsakdanjem življenju videli jasne posledice poseganja v CDC, bo preteklo še nekaj časa, a strokovnjaki se strinjajo, da bo razdrobljenost politik o cepivih med zveznimi državami imela neposreden vpliv, ko bo prišlo do naslednjega izbruha bolezni ali pandemije.
"Na koncu bo Amerika zbolela," pravi Rochelle Walensky, ki je bila pod predsednikom Joejem Bidnom dve leti direktorica CDC. Pravi, da je še zlasti zaskrbljena zaradi prihajajoče sezone prehladov in gripe ter sezonskih migracijskih vzorcev ptic, ki bi lahko ponovno sprožili širjenje ptičje gripe, in zaradi izbruha ošpic v Teksasu, ko so ljudje klicali in nato rekli, da ni več agencije CDC, ki bi jim pomagala. Dodaja še: "Mislim, da je to šele začetek." Kennedy je na primer namignil, da s svojo prenovo še ni zaključil. Dejal je, da bo na lastno pest na položaje v CDC imenoval še več ljudi.
Kljub letošnjim primerom ošpic v Teksasu in drugih zveznih državah, ki so privedli do največjega števila okužb v treh desetletjih, CDC še vedno trdi, da bolezni v ZDA ni več. Stvari se lahko spremenijo že leta 2026, če bo neprekinjen prenos kateregakoli posameznega izbruha trajal več kot eno leto – ta scenarij postaja vse bolj verjeten, saj se cepivu proti ošpicam, mumpsu in rdečkam odpoveduje vse več družin.
"Eden največjih izzivov javnega zdravja je, da je takrat, ko deluje, povsem nevidno," pravi Besser. "Ko ne deluje, pa je zelo opazno."
.webp){kind=icon}
