Kakšna so pričakovanja regionalnih menedžerjev do konca leta?

V časih, ki jih zaznamujejo carine, vojne, močne geopolitične spremembe in nova ekonomska paradigma, je težko z gotovostjo napovedati, da se bosta cedila med in mleko. Večina relevantnih gospodarskih institucij – Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad (MDS), Evropska komisija in vodilne investicijske banke – so znižale svoje napovedi rasti svetovnih gospodarstev za letos prav zaradi izjemne negotovosti.

Regija Adria ni izvzeta iz teh globalnih pritiskov, vendar je v zadnjih nekaj letih pokazala večjo odpornost proti zunanjim šokom. K temu sta pripomogla močan pritok tujih neposrednih naložb in pomanjkanje delovne sile, kar je spodbudilo rast realnih plač in s tem potrošnjo, ki je glavni dejavnik rasti BDP v regiji.

Ob pogledu menedžerjev največjih podjetij na prihodnost je jasno, da se njihovo razpoloženje slabša. To je najbolj izrazito v Srbiji, kjer politična nestabilnost in podpovprečna rast BDP (le dva odstotka v prvem četrtletju na letni ravni) negativno vplivata na poslovna pričakovanja. Posebej skrb vzbujajoč je upad pričakovanj v gradbeništvu, pričakovanja glede novih zaposlitev pa so prav tako upadla pod dolgoročno povprečje, kar je v nasprotju z običajnimi naraščajočimi trendi zaposlovanja.

Nasprotno se je Hrvaška doslej uspešno upirala zunanjim šokom. K temu pripomorejo močan pritok sredstev EU ter državne naložbe v infrastrukturo in obnovo, ki še vedno podpirajo rast gradbeništva. Čeprav je opaziti trend rahlega upada splošnega razpoloženja, ostaja razpoloženje pozitivno, zlasti v gradbeništvu in trgovini na drobno. Pričakovanja glede zaposlovanja na Hrvaškem so izjemno visoka, predvsem zaradi kroničnega pomanjkanja delovne sile. Zaposlenost je na rekordnih ravneh, poslovanje brez tujih delavcev pa postaja skoraj nemogoče. Število brezposelnih je upadlo pod 80 tisoč, samo v prvih štirih mesecih leta 2025 pa je bilo prejetih več kot 83 tisoč vlog za delovna dovoljenja (za primerjavo, v celotnem letu 2024 je bilo vloženih 222 tisoč vlog).

V Sloveniji med menedžerji že mesece prevladuje pesimizem. So edini v regiji, ki več mesecev ne pričakujejo rasti zaposlenosti. To je razvidno iz podatkov o številu zaposlenih, ki se je po zadnjih razpoložljivih podatkih v letu 2025 zmanjšalo za 0,3 odstotka, kar ni presenetljivo glede na odvisnost Slovenije od izvoza, ki je pod pritiskom morebitnih carin (posredno prek glavnih trgovinskih partnerjev). Glede na kazalnike ekonomske negotovosti se Slovenija po zaznavanju tveganja uvršča ob bok Srbiji. Po drugi strani pa so hrvaški menedžerji in potrošniki edini v regiji Adria, ki še vedno verjamejo, da ne živimo v izjemno negotovih gospodarskih časih.

 

Makedonski menedžerji največjih podjetij se po padcu gospodarskega razpoloženja počasi stabilizirajo, medtem ko v prihodnjih treh mesecih še vedno pričakujejo rast zaposlenosti, zlasti v storitvenem in trgovinskem sektorju, kjer so najbolj optimistični. A Makedonci glede na kazalnike ekonomske negotovosti še vedno v veliki meri izražajo negotovost glede prihodnosti, zlasti ko gre za načrtovanje naložb in zasebne porabe.

 

 

 

Ko pogledamo nedavne makroekonomske podatke, trende, politične razmere in vpliv carin, je hrvaško gospodarstvo trenutno v najboljšem položaju in pričakujemo, da bo leta 2025 zraslo za 3,2 odstotka. Čeprav za Srbijo v letu 2025 pričakujemo štiriodstotno rast, obstaja možnost revizije glede na politično nestabilnost, ki jo vlagatelji doživljajo negativno, in če se bo upad tujih neposrednih naložb nadaljeval. Za druge države v regiji Adria ohranjamo enako stališče kot v našem zadnjem četrtletnem makropregledu iz marca 2025.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar