Analiza BBA: Kako vlagati v emisijske kupone in kaj se bo dogajalo s ceno

V raznolikem naboru instrumentov na trgu kapitala danes svoje mesto najdejo tisti, ki so neposredno povezani z razogljičenjem. Vlagatelji lahko še posebno investirajo v sklade, ki kotirajo na borzi (ETF), katerih sredstva so večinoma sestavljena iz podjetij, ki se ambiciozno ukvarjajo z zelenim prehodom. Razogljičenje je del te zgodbe v naložbenih instrumentih, ki jih morajo podjetja spraviti skozi svoje bilance pri zmanjševanju izpustov škodljivih plinov.

Celotno poročilo analitikov je dostopno na spletni strani Bloomberg Adria Insight.

Evropski snovalci zelene agende so v okviru procesa razogljičenja zasnovali največji sistem trgovanja z emisijskimi kuponi (EU ETS), ki trenutno pokriva četrto fazo razogljičenja v obdobju 2021‒2030. Do letos so morale po predpisih EU energetsko intenzivne panoge, kot so opekarska, cementna, papirna, proizvodnja in naftna ter plinska in letalska industrija, sodelovati v sistemu regulacije izpustov ogljikovega dioksida. Od leta 2024 bo v to skupino vstopila tudi ladjarska industrija.

Medtem ko je trenutno okoli 43 odstotkov emisijskih dovolilnic pridobljenih brezplačno, so v skladu s predpisi EU podjetja, ki ne zmanjšajo izpustov ogljikovega dioksida, kaznovana in morajo glede na obseg nezmanjšanja kupiti dodatne emisijske dovolilnice prek platforme EU ETS.

Po koncu pandemije in okrevanju letalskega prometa so se izpusti toplogrednih plinov ponovno povečali, kar je skupaj z večjo porabo premoga zaradi višjih cen zemeljskega plina dvignilo cene emisijskih kuponov na rekordne vrednosti okoli 80 evrov na tono izpuščenega ogljikovega dioksida.

Konec lanskega in v začetku letošnjega leta so cene kuponov začele upadati zaradi počasnega gospodarstva zahodne Evrope in manjšega povpraševanja po energiji gospodinjstev, kar je cene dovolilnic spustilo na nižje ravni. Trenutno so na ravni 60 evrov na tono ogljikovega dioksida, kar je 3-krat več kot v letu 2019 in pomeni dodaten pritisk na stroške podjetij, ki so zavezana k izpolnjevanju standardov ogljikovega dioksida.

ETF, ki vlagajo v vrednostne papirje podjetij, ki se ukvarjajo z zeleno agendo, trenutno tehtajo več kot 550 milijard dolarjev in obsegajo 30 odstotkov vseh skladov ETF v širšem okviru sredstev, povezanih s trajnostjo, ali ESG. Tisti ETF, ki spremljajo emisijske kupone, so bistveno manjši, njihovo premoženje pa je vredno le približno milijardo dolarjev, a tudi to je lahko priložnost za podjetja za aktivnejše upravljanje finančnega rezultata, ki izhaja iz zelenega prehoda.

V emisijske certifikate je poleg skladov ETF mogoče vlagati tudi prek terminskih pogodb, vendar je to bolj zapleten in manj likviden način. Največji ETF v tem segmentu je KRBN US, ki je od ustanovitve do začetka leta 2024 presegel S&P 500, kar lahko štejemo kot dobro varovanje pred tveganjem in način razpršitve v primerjavi s klasičnim delniškim portfeljem.

Evropski načrt je do leta 2030 zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za 55 odstotkov v primerjavi z referenčnim letom 1990. Dober znak je, da je bil načrt do leta 2020 dosežen, čeprav ga je spodbudil upad gospodarske aktivnosti zaradi pandemije. Čeprav se izpusti niso vrnili na raven pred pandemijo, se zmanjšuje prepočasi in jo bo treba podvojiti, da bi dosegli končni cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Analitiki Bloomberg Adria pričakujejo, da bodo cene emisijskih kuponov v naslednjih mesecih ponovno dosegle raven iz leta 2023 zaradi:

1. Okrevanje gospodarstva EU – predvsem Nemčije, katere industrija naj bi letos okrevala, kar bo povečalo uporabo fosilnih goriv in posledično izpuste ogljikovega dioksida.

2. Zaostrovanje predpisov – letno se največje število kuponov v sistemu zmanjša za 2,2 odstotka, kar pomeni, da bo do leta 2023 v prometu 20 odstotkov manj dovolilnic, kot jih je danes.

3. Rezerve stabilnosti trga (MSR) – če so podjetja na splošno uspešnejša pri zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida od hitrosti letnega zmanjševanja števila kuponov v sistemu, potem sistem MSR odvzame del kuponov s trga. Samo letos bo MSR do osmega meseca odvzel 19 odstotkov doslej neuporabljenih emisijskih kuponov, kar je enako tržni vrednosti emisijskih kuponov 17,7 milijarde evrov. Za primerjavo: celoten evropski trg emisijskih kuponov je težak 766 milijard evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar