Analiza BBA: Bodo banke tudi 2024 zaključile z veselico?

V primerjavi z drugimi panogami so delnice bank, ki kotirajo na evropskih borzah, vlagateljem prinesele najvišje donose od konca 2022. 30-odstotna rast tečajev teh delnic ne preseneča, če upoštevamo, da so banke v istem obdobju dosegle odlične poslovne rezultate, s povišanjem neto obrestnih marž na 1,9 odstotka, kar je najvišja raven v zadnjih 20 letih, so zapisali analitiki Bloomberg Adria.

Posebno bančno analizo lahko preberete TUKAJ.

Donosnosti kapitala so se glede na leto prej zvišale za pet odstotnih točk na 14 odstotkov, kar je najvišja raven po letu 2007, povprečna izplačana dividenda pa je znašala 45 odstotkov dobička, kar je največ po letu 2018.

Največje evropske banke, kot so nizozemska ABN Amro Bank, španska Banco Santander, nemški Deutsche Bank in Commerzbank, angleška HSBC Holdings in švedska skupina Svenska Handelsbanken, so v primerjavi z letom 2022 dosegle skok neto obrestnih prihodkov za 13 odstotkov. Za to se imajo največ zahvaliti zaostritvi centralnih bank.

Čisti prihodki od provizij, ki najbolj rastejo skupaj z gospodarstvom in s tem povezanim številom plačilnih transakcij, so se zaradi ohlajanja gospodarske aktivnosti povečali le za štiri odstotke. Da je monetarno zaostrovanje glavni dejavnik lanske rasti čistih obrestnih prihodkov, dodatno potrjuje neznatna, le enoodstotna rast posojilnega portfelja, ki je najnižja po letu 2016, ugotavljajo analitiki.

Povečanje dobičkonosnosti v letu 2023 je bilo še vedno bolj izrazito v bankah regije Adria v primerjavi z velikimi bankami, ki kotirajo na evropskih borzah. Tako so se neto obrestne marže povečale največ za odstotno točko pri bankah v regiji Adria, kar je več kot dvakrat toliko kot pri velikih evropskih bankah. Enako je bilo z donosi na kapital, ki so se najbolj povečali v Sloveniji za 10 odstotnih točk in na Hrvaškem za sedem, v velikih evropskih bankah pa za pet odstotnih točk.

Danes so donosi v regiji Adria od 15 do 20 odstotkov, torej nad povprečjem evropskih bank, ki znaša 15 odstotkov. Občutek uspeha regionalnih bank je še večji, če upoštevamo, da morajo imeti zaradi narave poslovanja na bolj tveganem trgu več kapitala kot velike evropske banke.

Krčenje posojilnih portfeljev

Naraščajoči stroški zadolževanja, strožja kreditna pravila in šibkejše srednjeročne naložbene možnosti že vodijo v krčenje posojilnih portfeljev bank v Nemčiji in Italiji. Čeprav se medletno povečevanje kreditnih portfeljev tako v regiji Adria kot tudi širše v Srednji in Vzhodni Evropi umirja, ohlajanje kreditne aktivnosti v državah regije Adria poteka počasneje in z manjšo intenzivnostjo.

Na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini (BiH) kreditni portfelji medletno še vedno rastejo po srednjih enomestnih stopnjah. Komitenti bank v teh državah se zadolžujejo po nižjih obrestnih merah kot na primer v Nemčiji in Italiji. Medtem ko so se v slednjih državah obrestne mere za posojila podjetjem od konca leta 2021 zvišale za štiri ali več odstotnih točk, je zadolževanje podjetij danes na Hrvaškem dražje za 3,7-odstotne točke, v BiH pa le za odstotno točko.

V regiji so se "najslabše" odrezale banke za pravne osebe v Srbiji, saj morajo za novo posojilo plačati skoraj pet odstotnih točk višjo obrestno mero kot pred dvema letoma.

Likvidnost bančnih sistemov

Razlika v rasti obrestnih mer se najbolje odraža v stanju likvidnosti bančnih sistemov. Banke na Hrvaškem ter v BiH so najbolj likvidne v regiji z razmerjem med posojili in vlogami strank pri 74 oziroma 76 odstotkih. Presežna likvidnost se je v teh državah postopoma kopičila skozi prejšnje desetletje, ko se je zasebni sektor razdolževal, poleg tega pa so skoraj vse centralne banke tiskale denar. Od sosednjih držav se jim je po razmerju med posojili in vlogami najbliže približala Severna Makedonija s 83-odstotnim razmerjem, medtem ko se Slovenija umešča med Italijo in Nemčijo s 86-odstotnim razmerjem med posojili in vlogami.

Likvidnostne razmere so najbolj zaostrene v Srbiji, kjer od vsakega zbranega evra le sedem centov ostane "neizkoriščenih", torej ni danih v posojila. Na tem trgu je kreditna aktivnost že leta presegala trende v sosednjih državah, zato se rezerva neporabljenih sredstev ni polnila z enako dinamiko.

So vrednotenja bank ugodna?

Vrednotenja delnic evropskih bank, ki kotirajo na borzah, so z razmerjem med ceno delnice in trenutnim dobičkom na delnico (P/E) okoli sedemkratnika dobička, kar je pod 10-letnim povprečjem 11. Vlagatelji pričakujejo, da dobički bank v bližnji prihodnosti ne bo tako rasli kot so denimo leta 2023, če sploh.

Poslovanje bank v 2024 bo zaznamovalo več pomembnih dejavnikov, nekateri pa se bodo prelili tudi v leto 2025, menijo analitiki. Poglejmo, kateri dejavniki so to: 

Obrestne mere

V velikih državah evroobmočja se obrestne mere za posojila ne bodo več zviševale, vsaj ne bistveno, ker se je dosedanje zvišanje netveganih obrestnih mer v celoti preneslo na posojila strank. V državah regije Adria lahko pričakujemo nadaljnje dvige stroškov zadolževanja, predvsem pa v državah, ki so doslej beležile manjše dvige obrestnih mer; to so BiH, Slovenija in Hrvaška. Po vsej Evropi bodo morale banke tudi letos zvišati obrestne mere za depozite, v omenjenih državah Adria regije pa bodo banke dobičkonosnost vsaj delno branile s podražitvijo posojil, še posebej, ker bo kreditna aktivnost še naprej slabela.

Obrestne mere za vezane vloge bodo še naprej rasle, saj bančne stranke po vsej Evropi zahtevajo svoj delež pogače zaradi zaostrovanja denarne politike. Varčevalci bank v Srbiji so se doslej odrezali najbolje v regiji, kjer se je skoraj 74 odstotkov monetarnega zaostrovanja preneslo v obrestne mere za depozite. V hrvaških bankah je ta prenos pri 68 odstotkih, v Sloveniji in Severni Makedoniji okoli 40 odstotkov, najnižji pa je v BiH z 32 odstotki.

Solidni gospodarski obeti

Gospodarske napovedi so solidne, kar pomeni, da banke v regiji ne bi smele občutiti pomembnega poslabšanja kakovosti svojega kreditnega portfelja. Dražje zadolževanje bo še dodatno oslabilo povpraševanje po posojilih, zato bodo kreditni portfelji ostali na sedanji ravni.

Izpostavljenost do nepremičnin

V evroobmočju je vse bolj pereča tema (ne)posredna izpostavljenost bank vrednosti poslovnih nepremičnin. Prek posojil za financiranje poslovnih nepremičninskih projektov ali zavarovanih s poslovnimi nepremičninami so te banke izpostavljene vrednosti 2.600 milijard evrov, kar je skoraj 12 odstotkov vseh posojil v območju evra.

Kaj pa ECB?

ECB bo do konca leta začela zniževati obrestne mere v poletnih mesecih za eno odstotno točko. To naj bi do konca leta 2024 znižalo 3-mesečni Euribor na tri odstotke. Vzporedno s tem bo ECB nadaljevala z iztiskanjem presežne likvidnosti v sistemu, vendar bo ta proces, odvisno od ambicij ECB, trajal od tri do devet let. Medtem ko bo to začelo zniževati neto obrestne marže večine bank v evroobmočju, bodo likvidnostnejše banke v regiji Adria uspele braniti dobičkonosnost s počasnejšim dvigom obrestnih mer na depozite.

Stroškovna optimizacija in odpuščanja

V luči umirjanja rasti dobičkonosnosti bodo banke nadaljevale z optimizacijo stroškov. Če ne želijo ohraniti organske rasti, bodo morale banke še naprej vlagati znatna sredstva v tehnološke rešitve. Stroškovna optimizacija bo v takšnem scenariju pomenila (dodatno) racionalizacijo izdatkov za zaposlene, najpogosteje preko kanala zmanjševanja njihovega števila, sklenejo analitiki.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar