Zakaj se cene goriv niso občutno zmanjšale?

Čeprav bi znižanje cen surove nafte lahko pomenilo sorazmerno znižanje maloprodajnih cen goriv, ​​v Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveniji ta učinek ni bil v celoti izražen, kar kaže na pomemben vpliv državnih dajatev, marž rafinerij in drugih tržnih dejavnikov pri oblikovanju končnih cen za potrošnike.

Odločitev Organizacije držav izvoznic nafte in njenih zaveznic (OPEC+) o povečanju proizvodnje ter strahovi pred morebitno upočasnitvijo svetovnega gospodarstva zaradi uvedbe novih ameriških trgovinskih carin s strani so povzročili padec cene surove nafte. OPEC+ se je strinjal, da bo od maja povečal proizvodnjo za 411 tisoč sodov na dan, kar je več kot trikrat več od prvotno načrtovanih 122 tisoč sodov na dan. Ta odločitev je skupaj s carinskimi ukrepi ZDA povzročila padec cene nafte brent na okoli 60 dolarjev za sod.

V prej omenjenih državah cene goriva niso sorazmerno in enakomerno sledile padanju cen surove nafte. V prvem četrtletju 2025 so se cene neosvinčenega bencina na Hrvaškem gibale med 1,53 in 1,58 evra za liter, dizla pa med 1,54 in 1,59 evra. V Sloveniji so se cene bencina gibale od 1,52 do 1,55 evra, dizla pa med 1,58 in 1,62 evra. V Srbiji je država nadaljevala prakso tedenskega omejevanja najvišjih cen goriva, pri čemer je bila cena dizla v tem obdobju med 1,68 in 1,74 evra za liter, bencina pa med 1,55 in 1,61 evra.

Bloomberg Mercury

 

Eden glavnih razlogov za nesorazmernost je v strukturi maloprodajnih cen. V vseh treh državah pomemben del cene predstavljajo državne dajatve – trošarine, davek na dodano vrednost in druge dajatve. V Srbiji sta med drugimi dajatvami še taksa za obvezne rezerve in energetsko učinkovitost. Državne dajatve v Srbiji predstavljajo približno 48 oziroma 50 odstotkov skupne maloprodajne cene dizla oziroma bencina, kar je največ v treh državah. Na Hrvaškem je ta delež manjši in znaša pri dizlu 42 odstotkov, pri bencinu pa 47 odstotkov. Slovenske državne dajatve predstavljajo 42 odstotkov cene dizla in 46 odstotkov cene bencina. Ker so trošarine pogosto določene na liter goriva, DDV pa se obračunava na seštevek neto cene in trošarin, je prostor za tržno korekcijo maloprodajnih cen omejen, zato padec cene surove nafte povzroči omejen popust za končnega potrošnika.

Dodaten dejavnik, ki otežuje mehanizem prenosa cen surove nafte v maloprodajne cene derivatov, je struktura rafinerijske in distribucijske marže. Izvedeni finančni instrumenti poleg cene surovine vključujejo tudi stroške predelave, logistike, skladiščenja in distribucije. Na Hrvaškem in v Srbiji največ derivatov prihaja iz domačih rafinerij, Slovenija pa nima lastnih rafinerijskih zmogljivosti in je popolnoma odvisna od uvoza.

Podatki o gibanju razpok med letoma 2024 in v začetku leta 2025 dodatno potrjujejo tezo o šibkejšem prenosu sprememb vhodnih stroškov na maloprodajne cene goriva. Konec leta 2024 je jasen primer cenovne neusklajenosti. Vhodni stroški, vključno s ceno brenta, se znižujejo, medtem ko maloprodajne cene bencina na Hrvaškem in v Sloveniji ostajajo skoraj nespremenjene. To stanje jasno kaže, da prihranki, doseženi v proizvodni in dobavni verigi, niso dosegli končnih potrošnikov. V začetku leta 2025, ko so vhodni stroški ponovno začeli naraščati, so se cene goriva zelo počasi in v omejenem obsegu prilagodile navzgor, kar kaže na dodatno togost trga.

Podatki državnih statističnih uradov kažejo, da učinek nižjih cen nafte na druge kategorije potrošnikov ni sorazmerno prenesen. Inflacija v prometu v Srbiji se je februarja 2025 na letni ravni povečala za 2,3 odstotka, na Hrvaškem za dva odstotka, v Sloveniji pa je bila rast 2,6-odstotna. Podatki kažejo, da sekundarni učinki nižjih cen nafte niso bistveno vplivali na transportne ali logistične stroške in da cene transportnih storitev ostajajo visoke.

Čeprav bi moral padec svetovnih cen surove nafte teoretično zmanjšati življenjske stroške s cenejšimi gorivi in ​​transportom, praksa v Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveniji kaže, da so učinki omejeni. Največji del maloprodajne cene goriva predstavljajo državne dajatve, ki kljub spremembam na trgu ostajajo stabilne. Inflacija v kategoriji transport dodatno potrjuje, da znižanje cen surove nafte nima bistvenega sekundarnega učinka na širšo strukturo cen, kar pomeni, da je mehanizem prelivanja v regiji šibak, počasen in pogojen s fiskalnimi in strukturnimi omejitvami.