Proti koncu leta 2025 ostaja rast v regiji Adria odporna, a neenakomerna, pri čemer sta domače povpraševanje in gradbeništvo glavna stebra rasti, medtem ko ostajata zunanje povpraševanje in investicijska dinamika mešana. Kako je v Sloveniji? Kakšna bo denarna politika?
Po vrnitvi k rasti v 2. četrtletju je slovensko gospodarstvo v 3. četrtletju 2025 pospešilo: BDP se je na letni ravni povečal za 1,7 odstotka. Zasebna potrošnja se je na letni ravni zvišala za odstotek, dodatni zagon pa je prispevala tudi državna potrošnja, ki se je povečala za 1,2 odstotka.
Bruto investicije v osnovna sredstva so poskočile za 12,2 odstotka na letni ravni, kar je najhitrejša rast v zadnjih letih, predvsem zaradi 20,4-odstotne rasti investicij v gradbeništvo, sploh 31,4-odstotnega razcveta naložb v nestanovanjske stavbe.
Na drugi strani so se investicije v opremo zmanjšale za 3,1 odstotka, padci so bili zlasti izraziti pri transportni opremi. Industrijska proizvodnja se je oktobra rahlo okrepila in na mesečni ravni beležila povečanje za 0,8 odstotka, medtem ko je bila na letni ravni še vedno za 2 odstotka nižja.
Gradbeništvo ostaja ključno gonilo rasti. Čeprav se je število izdanih gradbenih dovoljenj oktobra na mesečni ravni zmanjšalo za 18 odstotkov, se je število načrtovanih stanovanj močno povečalo na 793 enot, kar je najvišja mesečna vrednost po letu 2013. Skupna površina načrtovanih stanovanjskih stavb se je povečala za 60 odstotkov, predvsem zaradi rasti večstanovanjskih objektov.
Neto menjava s tujino je zavirala gospodarsko rast, saj se je izvoz zmanjšal za 1,1 odstotka na letni ravni, uvoz pa se je povečal za 0,7 odstotka. Podatki o trgovini na drobno za oktober kažejo na solidno dinamiko ob vstopu v 4. četrtletje. Skupni obseg trgovine na drobno se je povečal za 0,9 odstotka na mesečni ravni in za 2,2 odstotka na letni ravni, pri čemer so rast vodili neživilski izdelki (+ 4,3 odstotka na letni ravni) in pogonska goriva (+ 4,7 odstotka), medtem ko se je prodaja živil zmanjšala za 1,1 odstotka.
Signali na trgu dela so se poslabšali. Stopnja brezposelnosti se je oktobra zvišala na 4,7 odstotka, s 4,3 odstotka septembra in 3,7 odstotka leto prej.
Napoved rasti BDP za Slovenijo v letu 2025 znižujemo na 0,9 odstotka, saj šibka trgovinska aktivnost, višja inflacija in naraščajoči stroški dela še naprej zmanjšujejo realne dohodke in umirjajo potrošnjo. Za leto 2026 pričakujemo, da se bo rast BDP povečala na približno 2,2 odstotka, kar odraža postopno izboljšanje ob stabilizaciji dinamike plač, čeprav bo okrevanje zunanjega povpraševanja verjetno ostalo počasno. Napovedi Banke Slovenije, Umarja in IMF najdete tukaj.
Inflacija je novembra znašala 2,3 odstotka in je na mesečni ravni ostala stabilna. Inflacija storitev je ostala povišana pri 2,7 odstotka, kar je posledica solidne rasti plač (več o predlogu za dvig minimalne plače na tisoč evrov izveste na povezavi), medtem ko so se cene blaga zvišale za 2,1 odstotka. Pričakujemo, da bo povprečna inflacija v letu 2025 okoli 2,6 odstotka in v letu 2026 okoli 2,8 odstotka, pri čemer tveganja navzgor izhajajo iz cen hrane, reguliranih energetskih komponent ter nestanovitnosti svetovnih cen surovin.
Monetarna politika: Zvišanj obrestnih mer v 2026 ni mogoče izključiti
Centralne banke so se večinoma premaknile od aktivnega zniževanja obrestnih mer k previdnemu zadržanju, pri čemer politiko vodijo strogo na podlagi podatkov, medtem ko spremljajo vztrajno inflacijo storitev in globalna tveganja.
Po junijskem znižanju na 2 odstotka in ob inflaciji, ki je zdaj pod ciljno ravnijo, je ECB nakazala, da se približuje koncu cikla rahljanja denarne politike. Gospodarstvo evrskega območja ostaja odporno kljub pritiskom zaradi carin, dodatno podporo pa naj bi zagotovil tudi prihajajoči fiskalni spodbujevalni paket v Nemčiji. Stabilizacija gospodarske rasti pomeni, da v letu 2026 zvišanja obrestnih mer ni mogoče izključiti.
