Analiza Bloomberg Adria (BBA) kmetijskega sektorja v regiji Adria zajema pregled poslovanja in primerjavo podjetij z največjo prodajo. Pregled stanja kaže, da so podjetja kljub zapletenemu makroekonomskemu okolju po krizi uspela ohraniti stabilno poslovanje, ki se kaže v "rastočih prodajnih številkah, izboljšanju dobičkonosnosti in povečanju marž".
Pri čemer analitiki BBA v prihodnje svarijo pred zapolnjenimi skladišči in padajočim trendom prodajnih cen pridelkov. "Zato ne pričakujemo nadaljnje rasti dobičkonosnosti," ugotavljajo.
Celotno analizo si preberite tukaj.
Preberi še
Zakaj je Evropa razdeljena glede uporabe glifosata za zatiranje plevela
Gre za najbolj razširjeno sredstvo za zatiranje plevela na svetu.
16.11.2023
Vertikalno kmetijstvo – nov trend mestne pridelave hrane?
Z vertikalnim kmetijstvom lahko kmetje na enaki površini pridelajo veliko več hrane.
16.11.2023
Martinovanje: večna ljubezen Slovencev do vina
Martinovanje je znano kot dan, ko iz mošta nastane vino.
11.11.2023
Zaradi dveh zaporednih suš oljčno olje postalo 'tekoče zlato'
Negativen vpliv višjih cen naj bi se na manjšo potrošnjo opazneje prelil v prihodnjih mesecih.
24.10.2023
Številni kmetje generacije Z se zemlje ne bodo nikoli dotaknili
Spreminja se tudi definicija kmeta.
19.10.2023
Že pred začetkom vojne v Ukrajini so se stroški naložb v kmetijsko proizvodnjo povečevali, saj so višje cene energije poganjale trend rasti cen gnojil in drugih vhodnih stroškov, ki so se hitro prelili v draginjo kmetijskih izdelkov do sredine leta 2022. "Povečanje prihodkov kmetijskih podjetij je neposredno povezano z višjimi cenami njihovih proizvodov," poudarjajo analitiki. Povprečna rast prodaje je bila leta 2021 namreč 23 odstotkov, leta 2022 pa 25 odstotkov.
Cene kmetijskih surovin so bile v letu 2023 v povprečju nižje v primerjavi z letom 2022, razen sladkorja. Cene koruze, soje in pšenice so se v primerjavi z najvišjimi vrednostmi iz leta 2022 znižale, na kar je vplivala stabilizacija trgovskih poti čez Črno morje in dobra žetev v Rusiji in Ukrajini.
Pri vhodnih stroških analitiki navajajo umirjanje rasti cene umetnih gnojil, ki so jih leta 2022 poganjale podražitve plina. Trend rasti cen gnojil pa naj bi se v prihodnje dodatno umiril, s tem pa se bo zmanjšal tudi pritisk na stroške proizvodnje oziroma pridelave.
Sečnina se je letos v povprečju pocenila za 43 odstotkov na letni ravni, medtem ko so se cene kalijevega klorida oziroma MOP (muriat pepelike) znižale za 49 odstotkov: DAP (diamonijev fosfat) je v istem obdobju upadel za 30 odstotkov.
Slovensko kmetijstvo: Le 1,8-odstotni delež BDP
"Pozitiven vpliv višjih prodajnih cen na dobičkonosnost je bil večji od rasti vhodnih stroškov, kar je kmetijskim podjetjem omogočilo povečanje marž," ocenjujejo analitiki. Tako se je povprečna marža EBIT povečala s 4,8 odstotka v letu 2019 na sedem odstotkov glede na leto 2021 in 6,1 odstotka glede na leto 2022. Številke so po njihovem mnenju dober dokaz tega, kako so šle tržne razmere na roko velikim kmetijskim konglomeratom.
Že pred začetkom vojne v Ukrajini so se stroški naložb v kmetijsko proizvodnjo povečevali, saj so višje cene energije poganjale trend rasti cen gnojil in drugih vhodnih stroškov, ki so se hitro prelili v draginjo kmetijskih proizvodov do sredine leta 2022.
Hrvaški in slovenski proizvajalci v dveh regijskih članicah Evropske unije, ki za razvoj kmetijstva stare celine nameni največ sredstev iz skupnega proračuna, prejemajo znatna subvencijska sredstva. A podatki kažejo, da so razen Slovenije vse druge države regije veliko bolj odvisne od kmetijstva z vidika deleža BDP. Kmetijstvo tako v sklopu slovenskega BDP odtehta kvečjemu okoli 1,8-odstotka, navajajo analitiki. To je nekako v skladu s povprečjem držav EU, a opazno manj kot pri drugih državah regije Aria.
Regijsko je kmetijski trg zelo razdrobljen, saj je večina zemljišč v lasti malih kmetov. Zaradi oddaljenosti zemljišč in majhnih površin je proizvodnja draga in nerentabilna.
Za Slovenijo in Hrvaško ključne evropske subvencije
Vpliv subvencij, kakršna prejemajo kmetijski sektorji držav članic EU, je na dobičkonosnost podjetij lahko precejšen, kar najbolj nazorno kažejo razlike v marži EBIT s temi prihodki in brez njih. "Povprečna marža EBIT izbranih primerljivih podjetij je bila zaradi prejetih subvencij leta 2021 večja za tri odstotke, leta 2022 pa za 2,4 odstotka."
Kmetijska podjetja iz Slovenije imajo majhne marže EBIT zaradi večjega deleža živinoreje v skupnih prihodkih. "Živinoreja ima zaradi delovno intenzivne narave dejavnosti visoke proizvodne stroške, po drugi strani pa neugodne tržne cene vodijo v majhe marže," poudarjajo strokovnjaki. Živinoreja se tako "zdi precej nedonosna panoga", ki je zelo odvisna od državnih subvencij.
Stroškovna obremenitev zaradi cen materiala in surovin
V strukturi stroškov imajo največji delež stroški materiala, v povprečju 81 odstotkov. Ti vključujejo stroške surovin, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu (semena, gnojila, energija, krma, pridelki ipd.), in stroške prodanega blaga v trgovinski dejavnosti.
Trgovska podjetja, kot sta Konzul ali Žitni terminal, imajo večji delež stroškov materiala, ki se izravna z drugimi nižjimi stroški, kamor se prišteva amortizacija ali stroški zaposlenih, so zapisali analitiki.
Delovno intenzivna živinoreja; na pomoč stroji
"Z vidika zaposlenih je živinoreja delovno intenzivnejša od poljedelstva zaradi veliko ročnega dela, kot sta krmljenje in skrb za živali," o vplivu stroškov delovne sile navajajo analitiki BBA. Pridelovanje poljščin je danes bolj mehanizirano, saj se stroji uporabljajo za žaganje, namakanje in spravilo pridelkov. Uporaba strojev znatno zmanjša potrebo po delovni sili, kar je še posebno pomembno ob upoštevanju sezonskega značaja del in kroničnih težav pomanjkanja delovne sile.
Bloomberg Mercury
Kmetijska podjetja imajo na splošno višjo stopnjo zadolženosti. Čeprav banke bolj podpirajo panoge s hitrejšim ciklom pretvorbe denarja, dobro pokrite izpostavljenosti še vedno zagotavljajo ugoden dostop do financiranja. "Zavarovanje v obliki kmetijskih zemljišč se je izkazalo za dragoceno (visoko tržno) zavarovanje, zlasti v obdobjih gospodarske krize," dodajajo.
V preteklih dveh letih so kapitalski izdatki pomenili manjši del prodaje kmetijskih proizvajalcev, v povprečju le 3,3 odstotka. Če to primerjamo z globalnimi primerljivimi podjetji (podjetja s srednjo in veliko tržno kapitalizacijo, ki kotirajo na borzi), so naložbe v tej dejavnosti na svetovni ravni večje, saj so največji globalni igralci v povprečju vsaj zadnjih deset let "vlagali približno 5 odstotkov svoje prodaje".
Šibka gospodarska rast slabi obete za 2024
"Po dobrih finančnih rezultatih, doseženih v letu 2022, zaradi višjih proizvodnih cen, pričakujemo precej več izzivov v letu 2023," napovedujejo analitiki. Ob tem opozarjajo na padec dobičkonosnosti zaradi dragih zalog surovin, prenesenih iz prejšnjega leta.
Pri kmetijskih izdelkih se bodo pritiski na zniževanje cen nadaljevali tudi leta 2024. Dobra žetvena sezona 2023 in ugoden vremenski vzorec El Nino bosta pri nekaterih vrstah (denimo žita) kmetijskih izdelkov povečala ponudbo, kar bo onemogočilo rast cen. "Dodaten dejavnik je šibka perspektiva svetovne rasti za leto 2024, ki bo zagotovila le počasno okrevanje potrošnje in tako omejila rast povpraševanja," napovedujejo.
Prihodnje leto zato pričakujejo "močnejšo konsolidacijo trga", ki je predpogoj za to, da kmetijska proizvodnja ostane trajnostna.
.webp){kind=icon}
