Analiza: Bonitetne ocene držav stabilne; Slovenija odličnjakinja

Analitiki Bloomberg Adria v svojem poročilu o kreditnih ocenah držav pojasnjujejo, da se bonitetne agencije pri njihovi izdelavi osredotočajo na pet meril: institucionalne, gospodarske, zunanje, fiskalne in denarne dejavnike. "Bonitetna ocena se določi na podlagi kombinacije kvalitativnih in kvantitativnih elementov, pri čemer se upoštevajo trenutne razmere in obeti za naprej," o tem pomembnem večnivojskem makroekonomskem kazalniku naložbene primernosti držav navajajo analitiki.   

Za regijo Adria in države osrednje in vzhodne Evrope (Češko, Slovaško, Poljsko, Romunijo in Madžarsko) so tako ključni dejavniki sprememb ocene kreditnega tveganja naslednji:
– 1. velikost javnega dolga, izražena v odstotkih BDP
– 2. velikost proračunskega primanjkljaja, izražena v odstotkih BDP
– 3. rast BDP na prebivalca 
– 4. neto neposredne tuje naložbe, v odstotkih BDP
– 5. velikost primanjkljaja tekočega računa, v odstotkih BDP
– 6. odhodki za obresti, v odstotkih javnofinančnih prihodkov

Celotno analizo si preberite tukaj.

Globalni boj proti inflaciji draži zadolževanje držav

Pri pregledu trendov na trgu državnega dolga v regiji Adria in državah srednje ter vzhodne Evrope so analitiki zaznali, da so stroški servisiranja dolga v zadnjih desetih letih dolgoročno upadali. "To zmanjševanje je bilo posledica dejavnikov, kot so zmanjševanje donosnosti svetovnih obveznic, trdna gospodarska rast, nizka inflacija in prispevek programov kvantitativnega sproščanja," pojasnjujejo.

Vendar je lani pri tem prišlo do opaznega premika, saj so monetarne oblasti po svetu sprožile boj zoper naraščajočo inflacijo, kar je vodilo v opazno rast svetovnih obrestnih mer. Države so to občutile v zvišanju stroškov servisiranja dolga kot odstotek skupnih proračunskih prihodkov. Ti so se v povprečju povečali s 3,2 odstotka v letu 2021 na 3,9 odstotka v letu 2022.

V regiji Adria je bilo to razmerje leta 2022 manjše kot leta 2021, predvsem zaradi veliko manjšega proračunskega primanjkljaja v primerjavi z državami srednje in vzhodne Evrope. Poleg tega je imela močna rast proračunskih prihodkov, na katero je vplivala inflacija, pomembno vlogo pri vseh regionalnih gospodarstvih.

V bonitetno oceno so vključeni tudi širši družbenopolitični dejavniki. Dober primer tega je Hrvaška, saj je zaradi vstopa v EU in schengensko območje njena ocena boljša za kar dve stopnji (BBB+). Po drugi strani si je denimo Madžarska zaradi številnih sporov z Evropsko komisijo (denimo ukrajinska vojna) 'prislužila' padec ocene z BBB na BBB–, navajajo analitiki.

Slovenija z odliko, a kakšen bo vpliv sanacije poplav?

Analitiki predvidevajo, da bo Slovenija ohranila trenutno bonitetno oceno AA– zaradi statusa najrazvitejše države v regiji Adria z BDP na prebivalca, ki dosega 92 odstotkov povprečja EU.

V regiji Adria imata samo Slovenija in Hrvaška bonitetno oceno investicijskega razreda, medtem ko so preostale države v kategoriji junk oziroma špekulativnih. Slovenija že več let ohranja najvišjo bonitetno oceno bonitetne agencije S&P, medtem ko je bila Hrvaška leta 2019 uvrščena v investicijsko bonitetno oceno.

Naša država ima po njihovem mnenju "dobro razvit institucionalni okvir in stabilno politično okolje". V prihodnje napovedujejo povečano potrošnjo in večji proračunski primanjkljaj skupaj s povečanim zadolževanjem na kapitalskem trgu zaradi škode, ki so jo povzročile avgustovske poplave.

"Po prvih ocenah naj bi v obnovo v prihodnjih petih letih vložili približno 12 odstotka BDP," navajajo. Fiskalna disciplina bo zaradi povečanih izdatkov naše države v srednjeročnem obdobju pod pritiskom.

Hrvaška podcenjena, Srbija pa precenjena

"Da bi videli, kako kapitalski trg interpretira trenutne donose in bonitetne ocene, primerjamo sestavljeno bonitetno oceno (povprečje ocen agencij S&P, Moody's in Fitch) z donosi aktivnih petletnih državnih obveznic," pojasnjujejo analitiki. Obstaja namreč močna, 90-odstotna korelacija med tem, kako vlagatelji ocenjujejo državni dolg, in ustreznimi bonitetnimi ocenami za iste obveznice.

Analitiki Bloomberga Adria na podlagi tega ugotavljajo, da je po mnenju vlagateljev Hrvaška pri bonitetnih agencijah "podcenjena za 1 do 2 bonitetni stopnji", podobno kot Poljska. Na drugi strani spektra je Srbija, pri kateri je mogoče opaziti podoben trend, le da je precenjena. Vendar bi to lahko bila tudi posledica slabše likvidnosti srbskih obveznic, ugotavljajo.

Za Hrvaško in Srbijo v prihodnjih 12 mesecih pričakujejo zvišanje bonitetne ocene za eno stopnjo, medtem ko naj bi preostale države ohranile sedanje ravni. Teoretično zvišanje bonitetne ocene vodi do boljših stroškov državnega zadolževanja.

Hrvaška ima prav tako ugoden fiskalni položaj, za katerega je značilno znatno zmanjšanje deleža dolga v BDP (–18,6 odstotne točke v zadnjih dveh letih), proračunski presežek v letu 2022 (0,4 odstotka BDP) in neto neposredne tuje naložbe v višini 5,2 odstotka BDP.

"Pričakujemo, da se bodo v Srbiji nadaljevale močne neposredne tuje investicije, pri čemer bo petletno povprečje s 7,5 odstotka BDP najvišje med analiziranimi državami," ugotavljajo analitiki. Te naložbe spodbujajo nove zaposlitvene možnosti in realno rast plač ter prispevajo k večji konvergenci v EU.

Analitiki Severni Makedoniji za izboljšanje kreditnega tveganja svetujejo zmanjševanje javnega dolga, "ki je trenutno za 8,2 odstotne točke večji, kot je bil pred pandemijo, in izboljšanje javnih financ z zmanjšanjem proračunskega primanjkljaja, zlasti z zmanjšanjem sredstev za plače v javnem sektorju".

Bonitetna ocena Bosne in Hercegovine je bila avgusta 2023 povišana na B+, kar je mogoče pripisati odpornosti gospodarstva in zelo majhni zadolženosti, ki bo leta 2022 le 29,6 odstotka BDP. Za doseganje boljše bonitetne ocene bo morala Bosna okrepiti institucionalni okvir in zmanjšati visoko stopnjo korupcije, sklenejo analitiki v svojem regijskem poročilu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar