"V drugi polovici leta 2023 se bo v večjem delu evropske celine razvilo okolje vsesplošne recesije, saj so nekatera največja gospodarstva že v recesiji, na primer Nemčija," napovedujejo analitiki Bloomberg Adria. Kaj to pomeni za regijo Adria? Čeprav so države v regiji Adria močno povezane z gonilno silo Evropske unije, imajo še vedno rekordno nizke stopnje brezposelnosti, obenem pa nanje vplivajo rastoče zaposlovanje, plače in naložbe. "Skratka, recesija v tujini ne pomeni recesije na lokalni ravni," poudarjajo.
CELOTNO ANALIZO PREBERITE NA BLOOMBERG ADRIA INSIGHT.
Analitiki menijo, da bodo centralne banke ustavile cikel zviševanja obrestnih mer, saj to odločitev podpira tudi vse slabše gospodarsko razpoloženje v državah evrskega območja, ki je posledica padcev indeksov nabavnih menedžerjev PMI, stagnacije v maloprodaji in močnega upada nemških tovarniških naročil. "Na jastrebji strani je močan trg dela (in rast realnih plač) v celotnem območju evra ter trdovratna inflacija v glavnih gospodarstvih. Zato za ECB pričakujemo še eno zvišanje obrestnih mer do konca leta 2023, ki bo pomagalo znižati inflacijo," napovedujejo.
Preberi še
Analiza: Močna konkurenca in velika vlaganja v telekomunikacijskem sektorju
A1 Slovenija s slabšimi kazalniki dobičkonosnosti, Telekom Slovenije bolj zadolžen, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.
23.08.2023
Tekstilna industrija v regiji: Privlačna za naložbe, a s tveganji
Privlačnost regije Adria za proizvodnjo tekstila se kaže v majhnih stroških poslovanja in dela.
18.08.2023
Za leto 2024 napovedujejo rast bruto domačega proizvoda v vseh državah regije Adria razen v Bosni in Hercegovini (ki naj bi ponovila razmeroma izdatno stopnjo rasti iz leta 2023), saj se bo osebna potrošnja okrepila zaradi vse nižje stopnje inflacije.
Največjo rast za letos in prihodnje leto napovedujejo Srbiji in BiH, medtem ko je napoved za Slovenijo letos najnižja v regiji Adria, tudi prihodnje leto pa naj bi bila slovenska gospodarska rast med počasnejšimi v regiji.
Sloveniji za letos napovedujejo 1,3-odstotno rast
Dodatno podporo rasti bo gnalo okrevanje tujega povpraševanja in upanje, da ne bo prišlo do ponovnega šoka v cenah energije pozimi 2023/2024. "Slovenski BDP bo v letu 2023 medletno rasel za 1,2 odstotka, predvsem zaradi naložb, pa tudi zaradi nizke osnove iz leta 2022. Še vedno pričakujemo umirjeno zasebno potrošnjo v drugem polletju 2023 zaradi pesimizma potrošnikov," ocenjujejo.
Analitiki BBA: "Proizvodnjo in izvoz so prizadele tudi nedavne poplave, kar bo po drugi strani spodbudilo naložbe, saj je vlada hitro sprejela zakon o odpravi posledic naravnih nesreč."
V letu 2024 se bo po njihovih ocenah rast BDP dvignil na 2,3 odstotka medletno, predvsem zaradi okrevanja domače potrošnje ob vse manjših inflacijskih pritiskih in nadaljnje rasti plač ter izboljšanja zunanjetrgovinskega salda zaradi pričakovanega okrevanja glavnih trgovinskih partneric države.
Inflacija prihodnje leto z večjim padcem
Analitiki pričakujejo, da bo stopnja inflacije v letu 2023 v Sloveniji v povprečju dosegala 7,3 odstotka na letni ravni. Tako menijo zaradi visoke osnove iz leta 2022 in odsotnosti pritiskov na stroške energije iz minulih let. Negativna tveganja za drugo polletje 2023 izhajajo iz morebitnega ponovnega pojava zunanjih šokov – zlasti v svetovnem cenah hrane in energije. V letu 2024 se bo inflacija po napovedi analitikov še znižala na povprečnih 3,2 odstotka.
Fiskalna politika se bo v prihodnjih letih osredotočila na reševanje problematike obnove po poplavah. Slovenska vlada je napovedala povečanje predvidenega proračunskega primanjkljaja s 4,5 odstotka na 4,9 odstotka v letu 2023. Za začetno pomoč bo namenjenih 520 milijonov evrov, v naslednjih petih letih pa še približno sedem milijard evrov, kar je približno 12 odstotkov BDP.
.webp){kind=icon}