Obdobje po pandemiji je bilo pomembna prelomnica za svetovno letalsko industrijo, tako glede obsega prometa in strukture prihodkov kot tudi poslovnih modelov kabinskih storitev. Število potnikov se je od leta 2021 postopoma normaliziralo. Kljub temu se vrnitev na raven pred pandemijo ne pričakuje pred letom 2024, to okrevanje pa je privedlo do pospešene redefinicije vloge gostinskih storitev in maloprodaje med letom.
Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) pričakuje, da bo leta 2025 potovalo skoraj pet milijard potnikov na 38,3 milijona letih, kar je zgodovinski rekord. Rast števila potnikov po pandemiji je spremljalo povečanje skupnih prihodkov na preleteno potniško miljo v obdobju med 2021 in 2023, preden se je od leta 2024 začelo zmanjševati.
Skupni prihodek od potnikov, ki vključuje sekundarne prihodke, kot je maloprodaja kabin, naj bi se medletno zmanjšal za 4,1 odstotka. Po napovedih IATA naj bi se ta kazalnik v letu 2025 medletno znižal za dodatnih 3,2 odstotka.
Preberi še

Airbus kljub turbulencam povišal napoved povpraševanja po letalih
Airbus je zvišal oceno, kakšno bo povpraševanje po letalih do leta 2044
12.06.2025

Povpraševanje po letih narašča kljub višjim cenam. Kaj poreče Ryanair?
Letalsko industrijo najbolj ogrožajo ameriške carine in naraščajoča geopolitična trenja.
19.05.2025

Poslovanje Fraporta: Kaj se dogaja na ljubljanskem letališču?
Število potnikov v Ljubljani upadlo, manj tudi tovora.
13.05.2025
Skupni prihodki na potnika so na splošno manj nestanovitni in beležijo počasnejšo rast in počasnejši upad kot prihodki od potniških vozovnic. Pričakuje se, da bodo skupni stranski prihodki šele leta 2024 presegli raven iz leta 2019, ki je znašala približno 112 milijard evrov, kar kaže na spremembe v potrošniških navadah in zahtevne okoliščine za letalsko gostinsko in maloprodajno industrijo.
Tradicionalni model gostinskih storitev v industriji letalskih prevozov je bil, da so potnikom (zlasti v ekonomskem razredu) postregli obrok ali prigrizek, vključen v ceno vozovnice. Vendar pa se letalske družbe zaradi stroškovnega pritiska in potrebe po večji dobičkonosnosti vse pogosteje odločajo za prehod s tradicionalne gostinske storitve na model prodaje 'nakupa na krovu', pri katerem potniki kupujejo izdelke med letom. Ta premik je privedel do pomembnih sprememb v poslovanju specializiranih dobaviteljev gostinskih storitev in maloprodaje, ki zdaj vse bolj vključujejo tehnologijo, analitiko in nove vire prihodkov, da bi se odzvali na povpraševanje trga.
V skladu s tem trendom, je Lufthansa leta 2019 prodala evropski del svojega gostinskega segmenta LSG-skupini Gategroup, preden je leta 2023 preostanek gostinskih dejavnosti odcepila in prodala investicijski družbi Aurelius Group. Lufthansa je napovedala, da bo do konca poletja 2025 končala prodajo klasičnih izdelkov brez dajatev med letom in se tako pridružila vse večjemu številu letalskih družb, ki zaradi šibke prodaje opuščajo ta koncept in se osredotočajo na kabinske storitve in sedeže.
Letalska podjetja za catering se na nove tržne izzive odzivajo na različne načine, vendar je lahko opaziti trend, da se vsa ukvarjajo z diverzifikacijo svojih prihodkov. Gategroup je začel letalskim družbam ponujati celovite rešitve za catering. Namesto da bi le dostavljalo obroke, podjetje prevzame celoten proces, vključno s prodajo hrane in blaga med letom, digitalno izkušnjo in dodatnimi storitvami. Poleg cateringa za letala je Gategroup začel ponujati svoje storitve tudi zunaj letala, na hitrih vlakih in v VIP-salonih na letališčih, pa tudi pripravo že pripravljenih obrokov za trgovske verige.
LSG se je od preproste prodaje obrokov preusmeril tudi na maloprodajo v kabinah, kar v svojem letnem poročilu navaja kot ''gonilo poslovne rasti in steber prihodnje strategije''. S svojim konceptom Retail inMotion podjetje ponuja celovito upravljanje maloprodaje na krovu letala, ki vključuje nadzor izbire izdelkov, logistiko in tehnološko platformo za maloprodajo. Podjetje se širi tudi na nove trge zunaj letala, kot je dostava že pripravljenih obrokov.

Hrvaški Uje v nasprotju s specializiranimi letalskimi catering podjetji prihaja z drugačnega poslovnega področja. Podjetje je začelo kot proizvajalec olivnega olja, nato pa je razširilo svojo maloprodajno mrežo in leta 2012 začelo sodelovati s Croatia Airlines, ki je tudi edina letalska družba, s katero Uje trenutno sodeluje. Pozicioniral se je kot specializirani dobavitelj lokalnih izdelkov in partnerska blagovna znamka letalskih družb, ki v katalogu prodaje med letom ponuja izbor lokalnih prehrambnih izdelkov in spominkov. Gategroup navaja tudi, da ta praksa sodobnemu popotniku bolj ustreza kot tradicionalni izdelki brez dajatev.
Razlike v storitvah in prodajnih kanalih treh podjetij omejujejo možnost primerjave. Ker Uje še ni objavil konsolidiranih podatkov za leto 2024, so bili uporabljeni finančni izkazi za Uje do leta 2023. Podatki za LSG so bili uporabljeni iz letnih poročil Lufthanse in prikazujejo poslovanje do 31. oktobra 2023, ko je bilo podjetje LSG prodano.
Primerjalna analiza podjetij Gategroup, LSG in Uje kaže jasne razlike v poslovnih modelih, stopnji vertikalne integracije in distribucijskih kanalih, ki neposredno vplivajo na njihove finančne kazalnike in potencial rasti. Primerjava podjetij kaže, da Gategroup izkorišča svoj uveljavljeni tržni položaj za doseganje najboljših bruto in EBITDA marž. Po prestrukturiranju je LSG uspelo doseči najhitrejšo povprečno letno rast prihodkov (CAGR), kar je še zlasti impresivno glede na to, da se v zadnjem poročevalskem obdobju prihodki skoraj niso spremenili.
Uje, ki je po obsegu bistveno manjše podjetje, je v zadnjih 12 mesecih dosegel najhitrejšo rast prihodkov, zaradi manjših zmogljivosti pa mu uspeva ohranjati tudi CAGR stroškov zaposlenih na najnižji ravni v primerjavi s primerljivimi podjetji. Ker Uje ne upravlja neodvisne prodaje letal, ima bolj omejeno pogajalsko moč in možnost povečanja bruto dobička na tem trgu.
V kontekstu prodaje letalskih prevoznikov sta Gategroup in LSG manj izpostavljena tveganju kot Uje zaradi večjega števila letalskih partnerjev. Za hrvaško podjetje dodatne omejitve pri distribucijskih kanalih in odsotnost digitalnih rešitev zmanjšujejo sposobnost povečanja prihodkov in izboljšanja marž. Uje je najbolj odvisen od družbe Croatia Airlines, ki si še ni povsem opomogla od posledic pandemije.
Depositphotos
Od leta 2019 Croatia Airlines beleži povprečno letno rast števila potnikov v vrednosti 31 odstotkov in števila letov v vrednosti 19 odstotkov. Vendar so te številke še vedno pod podatki iz leta 2019. Natančneje, število prepeljanih potnikov je za 16 odstotkov manjše, število letov pa za sedem odstotkov. Po podatkih Hrvaške turistične skupnosti je število prihodov turistov v prvih petih mesecih približno šest odstotkov manjše kot lani. Hkrati je bilo po podatkih Hrvaškega statističnega urada v prvih štirih mesecih število potnikov na hrvaških letališčih za osem odstotkov večje kot v letu 2024, kar bi hipotetično moralo pozitivno vplivati na rast prodaje Uje.
Eden glavnih trendov v letalski industriji je vse večja digitalizacija storitev. Podjetja uporabnikom tako ponujajo večjo personalizacijo, hkrati pa ustvarjajo potencial za optimizacijo stroškov in rast prihodkov. Kot smo že omenili, ima LSG lastno tehnološko platformo, ki upravlja naročila med letom, aplikacije za posadko, sisteme brezgotovinskega plačevanja, prodajno analitiko in preference.
Gategroup razvija lastno platformo, ki potnikom omogoča, da med letom sami naročajo hrano ali izdelke prek svojih naprav. Po razpoložljivih informacijah Uje nima dostopa do digitalne platforme, ki bi podjetju lahko zagotovila večje možnosti za povečanje prihodkov in izboljšanje marž. V prihodnosti bodo glavni izzivi za vse udeležence prilagajanje nadaljnji digitalizaciji in spreminjajočim se navadam potnikov, ki vse bolj pričakujejo personalizirano in funkcionalno storitev.
V tej luči bi morala biti podjetja, ki razvijajo lastne tehnološke platforme in integrirajo prodajno analitiko v upravljanje ponudbe, v prednosti pri optimizaciji stroškov in ponudbe. Prav tako diverzifikacija storitev zunaj letalskega sektorja spodbuja dodatne vire rasti in blaži sezonska nihanja v zračnem prometu. Podjetja, ki uspešno povezujejo več prodajnih kanalov, pri čemer se zanašajo na podatke o porabi in navadah uporabnikov, bodo lahko zgradila stabilnejši in odpornejši model rasti v spreminjajočem se tržnem okolju.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...