Razcvet poljskega borznega trga: Poceni delnice, močna rast in nova politična tveganja

Poljski kapitalski trg je v letu 2025 med najuspešnejšimi na svetu: varšavski indeks WIG je od začetka leta poskočil za več kot 25 odstotkov, medtem ko je ameriški S&P 500 zabeležil približno enoodstotno rast.

Ta rast temelji na kombinaciji privlačnih vrednotenj, močnih dividend, solidnih makroekonomskih kazalnikov in podpore evropskih skladov. Vendar pa novoizvoljeni predsednik Karol Nawrocki s podporo opozicijske stranke PiS prinaša politično negotovost, ki bi lahko ogrozila nadaljnje reforme in zagon trga.

Eden izmed glavnih razlogov za rast so privlačna vrednotenja poljskih delnic. Nizka raven razmerja med ceno in dobičkom privablja občuten pritok tujega kapitala, kar spodbuja rast. Poljske delnice se trgujejo s približno 25-odstotnim popustom v primerjavi z indeksom MSCI Emerging Markets.

Ta popust je skupaj z naraščajočimi dividendami, zlasti iz močnega bančnega sektorja, ustvaril močan magnet za tuje vlagatelje v globalnem okolju, kjer so številni trgi precenjeni. Poleg tega je Poljska relativno izolirana od svetovnih trgovinskih napetosti. Približno tri četrtine poljske trgovine poteka znotraj EU, kar je dodatna prednost, saj je država manj izpostavljena učinkom carin.

Poljski makroekonomski temelji še dodatno krepijo optimizem. Gospodarstvo je v prvem četrtletju 2025 zraslo za 3,8 odstotka, kar je druga največja rast v EU, Evropska banka za obnovo in razvoj pa napoveduje 3,3-odstotno letno rast, kar Poljsko uvršča med najhitreje rastoče nekdanje komunistične članice EU.

Napovedani nemški 'bazuka fiskalni stimulus' še dodatno krepi upanje na učinek prelivanja na poljske izvoznike. Hkrati je Poljska pred kratkim prvič po vrnitvi Donalda Tuska na oblast leta 2023 znižala obrestne mere, kar bi lahko spodbudilo domače vlagatelje, tradicionalno bolj naklonjene varčevanju in nepremičninam, da del svojega kapitala preusmerijo v delnice.

Vendar pa na makroravni ni vse popolno: od leta 2022 Poljska ima velike proračunske primanjkljaje. Leta 2024 je dosegel sedem odstotkov BDP, leta 2023 pa pet odstotkov. Vlada je od začetka vojne v Ukrajini močno povečala porabo za obrambo, pa tudi za socialne in zdravstvene programe, kar bo treba v prihodnosti rešiti. Po načrtih naj bi se primanjkljaj med letoma 2026 in 2028 zmanjšal na odstotek, kar je ambiciozen cilj, ki bi lahko medtem upočasnil gospodarsko rast.

despositphotos

 

Do zdaj je politična stabilnost igrala odločilno vlogo pri krepitvi zaupanja vlagateljev. Vrnitev Tuska in njegove proevropske koalicije leta 2023 je omogočila sprostitev milijard evrov prej zamrznjenih sredstev EU, ki se zdaj vlagajo v infrastrukturo in energetski prehod. Toda Nawrockijeva zmaga na nedavnih predsedniških volitvah, ki je trgi niso pričakovali, je velik izziv. Dan po volitvah je WIG ob odprtju upadel za dva odstotka, vlagatelji pa zdaj tehtajo, ali bo politična nestabilnost upočasnila reforme in morda ogrozila Poljsko, ključno zaveznico Ukrajine in prihodnje logistično središče za njeno obnovo.

Poljski kapitalski trg je v letu 2025 do zdaj zgodba o uspehu: kombinacija ugodnih vrednotenj, močnih makrokazalnikov in evropske podpore je Poljsko postavila med zvezde med trgi v razvoju.

Vendar bo za dolgoročno ohranjanje tega zagona potrebno spretno politično uravnoteženje med funkcijama predsednika vlade in predsednika, da bi ohranili politično stabilnost in nadaljevali reševanje globljih strukturnih izzivov, kot so demografski pritiski in potreba po dolgoročni energetski preobrazbi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar