Grčija je znova pritegnila pozornost finančnih trgov, a v nasprotju z minulim desetletjem tokrat ne kot bolnica Evrope, temveč kot eden najhitreje rastočih trgov evroobmočja.
Atenski borzni indeks (ASE) se je od začetka leta 2025 zvišal za skoraj 30 odstotkov, s čimer je Grčija utrdila svoj položaj tržne zvezde in potrdila okrevanje države, ki je bila še pred nekaj leti sinonim za dolžniško katastrofo.
Preberi še
Donos na francoske obveznice se je izenačil z grškimi
Grčija je vse bolj zanesljiva, saj nadzoruje svoje dolgove, medtem ko se francoska vlada muči zmanjšati primanjkljaj.
28.11.2024
Top 5 novic za začetek dneva: Grki pospešeno odplačujejo dolgove
Grški premier Mitsotakis napovedal predčasno odplačilo dolgov evropskim državam.
05.07.2023
Grki znova na voliščih; Micotakisu se obeta drugi mandat
Volivci v Grčiji že drugič v mesecu dni na volišča, največ glasov se znova obeta vladajoči Novi demokraciji.
25.06.2023
Ta vzpon temelji na zgodovinskih gospodarskih preobratih: korenitem zmanjšanju javnega dolga, vrnitvi investicijskega bonitetnega razreda, okrevanju bančnega sektorja in fiskalni disciplini, ki je – paradoksalno – danes močnejša v Atenah kot v Berlinu.
Banke znova poslujejo dobro
Ta trend ni naključen in tudi ne nov – atenski indeks se je v letu 2024 zvišal za 18 odstotkov, v letu 2023 pa za 44 odstotkov. Za primerjavo: ameriški indeks S&P 500 je leto 2023 zaključil s 26-odstotno rastjo.
Kyriakos Mitsotakis Foto Bloomberg
Skoraj tretjino indeksa ASE sestavljajo delnice bančnega sektorja, ki so letos v povprečju poskočile za skoraj 50 odstotkov. Grške banke so bile prestrukturirane in po več kot 15 letih znova izplačujejo dividende (triodstotni dividendni donos v letu 2025).
Privlačna vrednotenja – razmerje med ceno in dobičkom (P/E) atenskega indeksa znaša 9, v primerjavi s 15 pri indeksu MSCI trgov v razvoju – ter veliki donosi so glavni razlogi za vrnitev vlagateljev na trg. Kot smo pisali, so podobni argumenti pred kratkim pritegnili kapital tudi na poljsko borzo.
Dodatno spodbudo pomeni dejstvo, da je FTSE Russell Grčijo uvrstil na "opazovalni seznam" za vrnitev med razvite trge, kar bi lahko odprlo vrata globalnim pasivnim skladom.
Grčija je izvedla strukturne reforme
Vlada Kyriakosa Mitsotakisa, ki trenutno opravlja drugi mandat, je izvedla vrsto strukturnih reform: racionalizacijo javnega sektorja, zmanjšanje sive ekonomije, učinkovitejše pobiranje davkov in sprejetje fiskalnega konservativizma.
Danes ima Grčija investicijsko bonitetno oceno pri vseh štirih največjih bonitetnih agencijah in se zadolžuje po obrestnih merah, ki so bile konec leta 2024 celo nižje kot francoske. Javni dolg je z več kot 200 odstotkov upadel na približno 150 odstotkov BDP, vlada pa načrtuje odplačilo prvega svežnja pomoči do leta 2031 – celih deset let pred rokom.
Proračunski presežek je leta 2024 znašal 1,3 odstotka BDP, s čimer se je Grčija uvrstila med redke države evroobmočja s pozitivnim proračunskim saldom. Vlada se ponaša s številnimi materialnimi simboli okrevanja: luksuznim kompleksom, zgrajenim na območju nekdanjega atenskega letališča, gradnjo najvišje stavbe v državi ter odprtjem podatkovnih centrov Microsofta in raziskovalnega centra Pfizerja.
Slika kljub vsemu ni rožnata
Makroekonomski vzpon za zdaj vendarle ni občutno izboljšal življenjskega standarda prebivalcev. Grško gospodarstvo je še vedno približno 19 odstotkov manjše kot leta 2007, medtem ko se je gospodarstvo EU v tem času povečalo za 17 odstotkov. Do leta 2009 je bil grški BDP na prebivalca primerljiv z evropskim povprečjem, odtlej pa ga je prehitelo deset držav.
Danes je Grčija druga najrevnejša članica EU – pred njo je le Bolgarija – in najrevnejša država evroobmočja. Glede na hitrost približevanja Bolgariji postaja vse bolj realno, da bi Grčija kmalu lahko pristala čisto na dnu lestvice EU.
Stavke javnega sektorja, protesti in politični škandali – kot je bila železniška tragedija v Tempiju leta 2023, v kateri je umrlo 57 ljudi zaradi človeške napake – še vedno kažejo na globoko nezaupanje v institucije.
Demografski trendi so negativni, država se spopada z visoko stopnjo izseljevanja mladih in vse izrazitejšimi podnebnimi grožnjami. Družbene razpoke opozarjajo, da tržno okrevanje ne pomeni nujno tudi družbenega napredka. Uspeh Mitsotakisove vlade se bo dolgoročno meril po tem, ali ji bo uspelo grški model rasti – ki temelji na turizmu in rentništvu – preoblikovati v vzdržen model, utemeljen na inovacijah in rasti produktivnosti.
Grška borza danes ponuja primer, kako lahko reformna agenda in politična stabilnost povrneta zaupanje trga. A odločilno vprašanje ostaja: gre le ciklični razcvet, ki ga poganjata turizem in nizke obrestne mere – ali začetek trajne gospodarske preobrazbe?
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...