Inflacija v regiji Adria upada, ključne cene hrane in energije

Inflacija tako kot drugod po svetu tudi v regiji Adria počasi upada. Najmanj so cene življenjskih potrebščin po zadnjih podatkih zrasle v Bosni in Hercegovini (BiH), kjer je bila inflacija po zadnjih podatkih junija 4,9-odstotna, ter v Sloveniji, kjer je bila julija 5,7-odstotna na letni ravni. Hrvaška je imela v juliju osemodstotno inflacijo, kar je po mnenju analitikov Bloomberg Adria posledica turistične sezone.

V Severni Makedoniji je inflacija prav tako v zadnjem mesecu upadla na enomestno vrednost, in sicer so imeli julija na letni ravni 8,7-odstotno inflacijo. Največjo rast cen so imeli v Srbiji, kjer je bila 12,4-odstotna, pri čemer so cene hrane rasle po 21,9-odstotni stopnji.

"K upadu inflacije so največ pripomogle nižje cene energentov, ta učinek se bo nadaljeval in razširil na več kategorij," ugotavljajo analitiki. Glavni vzrok za rast inflacije v vseh državah regije Adria ostaja hrana, in to čeprav svetovne cene hrane upadajo.

Celotno poročilo lahko preberete tu.

Cene proizvajalcev sicer kažejo na zmanjšanje inflacijskih pritiskov, ki prihajajo iz ponudbene strani. Kako hitro se bodo maloprodajne cene prilagodile, je odvisno od moči trgovcev, da ohranjajo visoke cene, kot tudi povpraševanja. To ostaja močno tudi zaradi velike nominalne rasti plač.

Energetske krize 2.0 ne bi smelo biti

Čeprav so cene energije letos nehale rasti, se ta učinek ni še popolnoma odrazil v splošni inflaciji, saj na rast cen vplivajo tudi drugi dejavniki. Ne glede na to bo energetski segment z bližanjem zime bolj aktualen. "Trenutno ne kaže, da bi se morali bati energetske krize 2.0, čeprav obstajajo določeni pritiski zaradi omejitve proizvodnje nafte držav članic OPEC+. Prav tako določeno tveganje lahko pomenijo neugodne vremenske razmere, ki vplivajo na proizvodnjo elektrike iz hidroenergije," so zapisali analitiki.

Po njihovem osnovnem scenariju v drugi polovici leta naj ne bi bilo večjih sprememb cen energije, medtem ko bi ob energetskem inflacijskem šoku, ko predpostavljajo 11-odstotno medletno povečanje cen energije, lahko bilo tako:

• Skupna stopnja inflacije ob koncu leta 2023 bi bila višja, a za koliko?

• Učinek bi manj čutili v Sloveniji, kjer bi višje cene energije k skupni inflaciji prispevale 2,8 odstotne točke, in na Hrvaškem, kjer bi se skupna inflacija po tem scenariju povišala za 3,2 odstotne točke. Veliko večji pa bi bil učinek v drugih državah regije, in sicer bi presegel 5,5 odstotne točke.

"Glavni razlog za to neskladje so posredni učinki, saj so cene energije posredno pomembne za druge segmente, zato imajo večjo utež pri splošni inflaciji. To lahko pojasnimo tudi z večjim deležem energetsko intenzivnih artiklov v potrošniški košarici," pojasnjujejo analitiki.

Kaj pričakovati v drugi polovici leta?

Na višino inflacije v drugi polovici leta bo zelo vplivala visoka osnova iz lanskega leta. Prav tako bo na nižanje cenovnih pritiskov vplival upad cen pri proizvajalcih in upadanje cen energije. "Čeprav bo stopnja inflacije v letu 2023 ostala nad zgodovinskim povprečjem, bo tudi gospodarska aktivnost v regiji Adria nekoliko nad pričakovanji," ugotavljajo analitiki.

Glede na to, da nominalna rast plač po vsej regiji sledi naraščajočim življenjskim stroškom, povpraševanje ostaja močno, kar bi utegnilo prispevati k nižanju inflacijskih pritiskov. Pri obrestnih merah ECB trgovalci predvidevajo 50-odstotno možnost za dvig obrestne mere za 25 bazičnih točk do konca leta 2023. Zadnji šibki gospodarski podatki za evrsko območje zmanjšujejo to verjetnost.

"Menimo, da je verjeten še en dvig obrestne mere za 25 bazičnih točk do konca leta 2023, vendar je pomembnejša širša slika. Še vedno menimo, da se bo šestmesečni Euribor gibal okoli štirih odstotkov, pozornost pa se bo preusmerila na znižanje obrestnih mer že sredi leta 2024," napovedujejo analitiki.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar