Telekomunikacijska industrija je zelo konkurenčna in se srečuje z izzivi, kot so nizke stopnje dobička in velika fluktuacija strank. Podjetja se morajo prilagoditi hitro razvijajočim se trendom, uskladiti svoje delovanje in sprejeti novosti. Telekomunikacijski operaterji so vedno veliko vlagali – razmerje med kapitalskimi vlaganji in prodajo evropskih podjetij je leta 2016 znašalo18 odstotkov.
Število naročnikov v Evropi iz leta v leto narašča, kar je posledica razvoja telekomunikacijske infrastrukture predvsem na podeželju, kjer je bilo v zadnjih letih največ novih naročnikov v vseh poslovnih segmentih. Telekomunikacijska podjetja se na podeželju soočajo z izzivi zaradi visokih fiksnih stroškov in majhnega števila prebivalcev. Vzpostavitev infrastrukture na teh območjih zahteva velike naložbe, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria, ki so pod drobnogled vzeli telekomunikacijske operaterje v regiji Adria. V tej zaradi lastniške povezave niso analizirali Telekoma Srbija, za United Group pa niso bili na voljo popolni podatki. Ker imata v Srbiji prevladujoči tržni delež, so srbski trg v celoti izključili iz analize, da bi se izognili nepopolnim zaključkom.
CELOTNO ANALIZO LAHKO PREBERETE NA BLOOMBERG ADRIA INSIGHT.
Preberi še
Tekstilna industrija v regiji: Privlačna za naložbe, a s tveganji
Privlačnost regije Adria za proizvodnjo tekstila se kaže v majhnih stroških poslovanja in dela.
18.08.2023
Lani je rast prodaje poganjala mobilna telefonija, zlasti z naročniškimi paketi z večjim prenosom podatkov. Analizirana podjetja v regiji so imela lani 2,5-odstotni padec prihodkov.
Telekomunikacijska industrija velja za eno od panog, ki so najbolj usmerjene v naložbe. Vlaganje v infrastrukturo ob pravem času je ključnega pomena, saj so prihodnje koristi najmočnejše orožje v boju s konkurenco. Večina evropskih držav ima omrežja 5G že na voljo za večino uporabnikov, medtem ko je v regiji Adria to še v razvoju. Telekomunikacijski operaterji morajo pri določanju cen v maloprodaji upoštevati tudi makrookolje, ki se v regiji precej razlikuje.
V Sloveniji in na Hrvaškem so si gospodinjstva v zadnjem času ustvarila znatne prihranke, na Hrvaškem rast neto plač prehiteva inflacijo. V preostalih državah v regiji so se ravni vlog gospodinjstev od konca leta 2010 realno znižale, vendar so tudi neto plače rasle bolj kot cene življenjskih potrebščin, kar je preprečilo večje padce porabe.
Analitiki Bloomberg Adria so v Sloveniji pod drobnogled vzeli tri telekomunikacijske operaterje: A1 Slovenija (ki je del skupine A1), Telekom Slovenije in Telemach Slovenija. Pri tem so podrobneje analizirali poslovanje prvih dveh.
A1 Slovenija
Petodstotna rast prihodkov A1 Slovenija lani ni presegla 10-odstotni rasti stroškov, na podlagi česar je EBITDA (poslovni izid, povečan za amortizacijo in odhodke za obresti) upadel za šest odstotkov. Rast prihodkov je poganjala rast v mobilnem segmentu (+5 odstotkov), medtem ko so se v segmentu stroškov za 10 odstotkov povečali stroški materiala, ki že tako predstavljajo 83 odstotkov vseh stroškov.
V letu 2022 je A1 Slovenija povečal bilančno vsoto za 10 odstotkov, predvsem zaradi 13-odstotne rasti terjatev in 30-odstotne rasti opredmetenih sredstev. Vendar so se obveznosti do dobaviteljev povečale za 12 odstotkov, od tega dolgoročne za 101 odstotek. Z zmanjšanjem dobička iz poslovanja v letu 2022 in skoraj nespremenjenim investiranim kapitalom se je donosnost na kapital (ROIC) zmanjšala na 0,94 odstotka, kar pomeni zmanjšanje za 2,53 odstotne točke. Posledično sta kazalnika dobičkonosnosti ostala na nizki ravni.
Telekom Slovenije
Glavni del prihodkov Telekoma Slovenije so prihodki od mobilnih storitev in fiksnih telefonskih storitev na trgu končnih uporabnikov. Ti segmenti so se v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšali za 1,7 oziroma 1,6 odstotka. Vendar je zmanjšanje skoraj izravnala rast na veleprodajnem trgu. Kljub zmanjšanju števila zaposlenih za 2,1 odstotka se je povprečna plača na zaposlenega povečala, kar je povzročilo 6,2-odstotno povečanje stroškov plač v primerjavi z letom 2021.
Telekom Slovenije rasti stroškov ni mogel nadomestiti z rastjo prihodkov, kar je povzročilo 5,2-odstotno znižanje EBITDA, marža EBITDA pa se je zmanjšala za 1,54 odstotne točke. Razmerje neto dolg/EBITDA v letu 2022 znaša 2,46, kar kaže na to, da je podjetje relativno bolj zadolženo v primerjavi s konkurenčnimi podjetji v regiji.