Analiza BBA: Indeksni skladi globalni hit, lokalno dokaj nezanimivi

Če v svetu priljubljenost skladov, ki kotirajo na borzi (Exchange Traded Fund – ETF), raste, pa so ti na lokalnih borzah regije Adria razmeroma nezanimivi za vlagatelje. Gre za sklade, s katerimi se lahko trguje na borzi tako kot z delnicami, le da gre za razpršene košarice naložb. 

V obdobju poceni denarja se je svetovni trg sredstev v upravljanju (angl. Assets under Management – AUM) skladov, ki kotirajo na borzi (ETF), povečal na 10 tisoč milijard dolarjev, medtem ko je v poznih 2000 ta znašal 800 milijard dolarjev.

Celotno analizo o skladih, ki kotirajo na borzi , ki so jo pripravili analitiki Bloomberg Adria, lahko preberete na spletni strani Adria Insight.​

Kotirajoči sklad oziroma ETF je investicijski sklad, ki kotira na borzi. Večina ETF sledi izbranim indeksom, recimo ameriškemu S&P 500 ali Nasdaq ali Eurostoxx50. Ti skladi so privlačni zaradi diverzifikacije naložb, ki lahko zajemajo različne naložbene razrede, regije, panoge in tako dalje.

Vlagateljem na borzah regije Adria so bili ponujeni precej pozneje kot na najbolj razvitih borznih trgih, posledično pa obseg trgovanja z njimi ostaja majhen.

Čeprav je primat še vedno v rokah vzajemnih skladov (ki jih tržijo družbe za upravljanje in vanje ni mogoče vlagati na borzi), pa bi lahko skladi, ki kotirajo na borzi postopoma prevzeli tržni delež vzajemnim skladom. Razlog: večja stroškovna učinkovitost in likvidnosti za vlagatelje.

Denimo delež ETF v ZDA se je maja povečal na osem odstotkov, medtem ko je delež vzajemnih skladih upadel za 18 odstotkov.

Tržna kapitalizacija indeksnih skladov v regiji majhna

Likvidnost borznih trgov v regiji Adria je zelo majhna, enako velja tudi za sklade, ki sledijo lokalnim indeksom – slovenskemu SBITOP in hrvaškemu CROBEX. Na Zagrebški borzi so imeli od konca leta 2020 kotacijo dveh ETF. Prvi je 7CRO, ki sledi indeksu CRO10, medtem ko drugi 7SLO sledi indeksu SBITOP. Oba sta od leta 2022 na voljo tudi na Ljubljanski borzi, upravlja pa ju hrvaška družba Intercapital. 

Na Zagrebški borzi sicer obseg prometa z delnicami in obveznicami upada, v zadnjih štirih letih s šestodstotno stopnjo. Ne glede na to pa naložbe v indeksirane sklade počasi rastejo, kar je razvidno iz rasti celotnega prometa z indeksiranimi skladi, ki je bil lani 10,1 milijona evrov oziroma medletno 68 odstotkov več. 

"Sklad 7CRO je verjetno privlačen zaradi uspešnosti osnovnega indeksa CRO10, ki vključuje deset največjih borznih podjetij na Hrvaškem, ta pa je letos presegel uspešnost širšega evropskega indeksa STOXX 600," pišejo analitiki Bloomberg Adria v poročilu. Omenjeni sklad ob tem reinvestira dividende, kar je dodatna prednost zaradi boljše davčne obravnave, pravijo.  

Trenutno je skupna tržna kapitalizacija sklada 7CRO precej nizkih 3,3 milijona evrov ali 0,02 odstotka celotne borzne kapitalizacije ZSE. Glavni razlogi za manjšo likvidnost trgov v regiji Adria so:
• premajhna kapitalizacija za privabljanje večjih svetovnih vlagateljev
• tržno dojemanje potenciala donosa z vlaganjem v lokalna podjetja
• majhna koncentracija vlagateljev v regionalnih blue chipih

"Vsi ti elementi še vedno kažejo, da obstaja potencial za rast lokalnih trgov, če bi prišlo do splošnega zbliževanja z večjimi trgi," dodajajo analitiki.

Prav tako je tudi indeks SBITOP in posledično 7SLO ETF močno presegel uspešnost vseevropskega indeksa STOXX 600, predvsem zaradi rasti delnic podjetij Krka, Luka Koper in NLB. Poleg dobrih finančnih rezultatov so k uspešnosti prispevale tudi višje izplačane dividende v primerjavi z evropskimi delnicami in tudi z večino v regiji Adria. Tržna kapitalizacija sklada je 5,8 milijona evrov ali 0,03 odstotka celotne borzne kapitalizacije na ZSE. Ob tem omenimo, da veljajo slovenske delnice med bolj dividendno donosnimi na svetu, letos je bila ta 5,5-odstotna. Razlog za nekoliko manjšo dividendno donosnost gre pripisati Telekomu Sloveniji in Cinkarni Celje, ki dividend letos ne bosta izplačala zaradi prejema državne pomoči. 

Bi vlagatelje lahko zbudil romunski indeksni sklad?

Pred kratkim je bil na Zagrebški borzi izdan nov ETF, ki spremlja romunske delnice oziroma romunski indeks BET. Skupna tržna kapitalizacija romunskega delniškega trga je okoli 40 milijard evrov, kar je več od skupne kapitalizacije vseh borz v regiji Adria. Indeks BET je tudi najbolj podcenjen indeks v regiji Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope (CESEE), merjeno s kazalnikom P/E (razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico), ki je pri petkratniku.  

"V regiji Adria vidimo potencial za nadaljnji razvoj delniških skladov, ki kotirajo na borzi, predvsem zaradi čezmernega varčevanja gospodinjstev in solidne rasti nominalne plače. Dodatni izziv za razvoj trga ETF je nizka tržna kapitalizacija. Denimo borzni trgi Severne Makedonije, Srbije in Bosne in Hercegovine so skupaj tako veliki kot slovenski (okoli osem milijard evrov)," poudarjajo analitiki.

Največji ETF v ZDA in tudi najbolj priljubljeni so tisti, ki sledijo vseameriškem indeksu S&P 500. Letos so prilivi v ETF na splošno manjši, pri tem zlasti izstopajo evropski trgi, predvsem Nemčija, kjer se je trg indeksnih skladov zmanjšal za milijardo dolarjev. Kljub temu kitajski, japonski in ameriški trgi indeksiranih skladov rastejo.