Zbiramo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna.
Kako draga je slovenska pokojninska solidarnost – naslednje leto bo rekordno visoka luknja
Naslednje leto bo državni proračun pokojninski blagajni plačal 1,6 milijarde evrov za pokritje razlike med prihodki in odhodki. Gre za rekordno vrednost.
"Za transfer na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se v letu 2026 iz državnega proračuna namenja 1,6 milijarde evrov, večinoma za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki pokojninske blagajne."
To je v ponedeljek na predstavitvi državnih proračunov 2026 in 2027 v parlamentu povedal minister za finance Klemen Boštjančič.
Najvišje nakazilo proračuna do zdaj.
Stojijo v vrsti, da bi Sloveniji posodili denar: kakšne obresti ponuja država?
Po devetih mesecih leta ima državna blagajna milijardni primanjkljaj, kar je največ v zadnjih štirih letih. Do konca leta naj bi ta po načrtih poskočil na 1,8 milijarde evrov, zato smo preverili, kako privlačen je slovenski dolg in kakšne so obresti.
Ob rekordih na delniških trgih je bilo za lovce na fiksne donose letos že kar precej priložnosti – država je za financiranje proračuna in upravljanje dolga letos izdala 2,6 milijarde evrov dolgoročnega dolga.
Kako državna podjetja kopičijo milijone
Pretekli teden smo pisali o tem, koliko denarja imajo slovenske družbe na računih. Z lestvice smo izločili državna podjetja. Ne le zasebne družbe, tudi državna podjetja kopičijo velike vsote denarja. Katera hranijo na računih največ denarja in kako so se denarna sredstva spremenila v zadnjem letu?
Deset slovenskih državnih družb z največjimi denarnimi sredstvi je imelo skupno 880 milijonov evrov denarja in denarnih ustreznikov (na zadnji dan leta 2024). To je 44 odstotkov več kot ob koncu leta 2023, ko so skupaj imele dobrih 611 milijonov evrov. Natančnejši pregled kaže, da so sredstva močno poskočila v 2022, ko je država dokapitalizirala nekatere družbe v energetiki. Med prvo deseterico je šest družb energetskih.
Blaž Brodnjak, NLB: "Dokler se ne strelja, je v nepopolnosti velika vrednost"
Besede iz naslova je uporabil prvi mož Nove Ljubljanske banke (NLB) Blaž Brodnjak, ko je opisoval pogoje poslovanja v balkanski regiji. Ker je tam zaznano večje geopolitično tveganje, so z vidika vlagatelja tudi večje marže, je povedal na finančnem festivalu v organizaciji Ljubljanske borze.
Kot je pojasnil v pogovoru z Blažem Hribarjem iz Pokojninske družbe A, gre za območje z velikim potencialom. "Pričakujemo, da bo srednjeročno tri četrtine dobička prihajalo od zunaj, torej ne z domačega slovenskega trga," napoveduje Brodnjak. V pogovoru je znova poudaril, da do leta 2030 ciljajo na bilančno vsoto blizu 50 milijard evrov, kar je po njihovi oceni kritična masa za poslovanje. "Če obrestne mere vztrajajo pri tej ravni, potem so naši cilji dosegljivi," verjame predsednik uprave.
V NLB si prizadevajo izenačiti uporabniško izkušnjo pri produktih, ki jih imajo fintechi.
Krka
Je strah delničarjev Krke pred rusko nacionalizacijo upravičen?
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred tednom dni podpisal odredbo, ki določa poseben postopek za prodajo podržavljenega premoženja kot odgovor na sankcije proti Rusiji. V Kremlju sicer niso navedli, katera sredstva bodo prodana v skladu z novo odredbo, a se je strah kljub temu naselil med delničarje Krke, saj novomeški farmacevt tam ustvari petino prihodkov od prodaje.
Odlok pospešuje državno registracijo lastništva, je poročal Bloomberg. Za vodenje takšnih poslov je bila imenovana državna banka Promsvyazbank. Moskva je prav tako pospešila nacionalizacijo premoženja v lasti ruskih vlagateljev, ki imajo pogosto tuje potne liste oziroma so obtoženi ekstremizma ali korupcije.
V treh letih zasegli za skoraj 50 milijard dolarjev premoženja.
Več ETF kot delnic: Eksplozija prometa tudi na Ljubljanski borzi
Zaradi bliskovite rasti števila novih izdaj je trenutno na ameriškem trgu več kot 4.300 indeksiranih skladov, ki kotirajo na borzi (ETF), s čimer so prvič v zgodovini presegli skupno število ameriških delnic. Teh je namreč okoli 4.200, kot kažejo podatki Morningstar. "Slovenija je v primerjavi z ZDA ali Nemčijo še v začetni fazi. Pri nas je večina sredstev še vedno v tradicionalnih vzajemnih skladih," pravi Nikola Maljković, finančni analitik pri Optimtrader.
Izdajatelji so letos posebno dejavni, saj so na ameriški trg lansirali rekordnih 640 ETF, kar pomeni približno štiri nove izdaje dnevno. V prvem polletju se je na trgu pojavilo 469 novih ETF, kar je skoraj za 50 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in približno 140 odstotkov nad petletnim povprečjem, kažejo podatki Bloomberga.
Z enim nakupom do razpršenega portfelja.
Zlato na rekordu, zlati časi za prodajalce žlahtne kovine
Še letos smo poročali o rekordni ceni zlata, ko je ta dosegla tri tisoč dolarjev – ta mejnik je presegla marca. Zdaj je že za tisoč dolarjev višja. Strokovnjaki pa napovedujejo, da rast še ni končana.
Ameriška banka Goldman Sachs je ta teden zvišala svojo napoved za ceno zlata za december 2026 s predhodnih 4.300 dolarjev na 4.900 dolarjev za unčo. Vse več je ugibanj, ali se bo zlato povzpelo celo do pet tisoč dolarjev za unčo.
Kako se na dvige cene zlata odzivajo kupci? Je zanimanja (še) več? Se morda odločajo za prodajo in unovčevanje dobičkov? Dobičke vsekakor ustvarjajo trgovci, ki investicijsko zlato prodajajo.
Državi za milijone prodal stavbo na Litijski, zaradi dolga bo ostal brez dela podjetja?
Sodišče je na deležih družbe Šampionka, ki jo skupaj z Draganom Đorđevićem vodi podjetnik Sebastjan Vežnaver, znan po prodaji stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, državi dovolilo izvršbo. Kaj je vodilo do izvršbe, koliko znaša dolg in kaj o vsem skupaj pravi Vežnaver?
Bobo
V evidencah Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je bila v sredo na 43,15-odstotnem deležu družbe Šampionka (seštevek dveh deležev) zapisana zaznamba o sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru zaradi izterjave 95.382,14 evra. Izvršbo je zahtevala mariborska družba Moja elektrarna, ki se ukvarja s proizvodnjo električne energije.
(Pred)šolski sistem v preobrazbi: nov kurikulum, zakonodaja in 160 milijonov naložb
Letos se slovenski sistem predšolske vzgoje podaja na novo pot; s šolskim letom 2025/26 je v veljavo namreč stopil nov kurikulum za vrtce, ki ga je sprejel strokovni svet za splošno izobraževanje. Nova ureditev naj bi obsegala več kot le svežo programsko zasnovo, njen uspeh pa bo v veliki meri odvisen od tega, kako se bodo vrtci, poleg vsebinske, prilagodili po kadrovski, finančni in prostorski plati.
Kadrovsko bo uvedba prinesla pritisk na število strokovnih delavcev – ravnatelji in vzgojitelji bodo morali pretehtati, ali obstoječi kader zadostuje, ali bo potreben dodatni zaposlitveni val ali strokovna izpopolnitev.
Finančno lahko izziv prinese dodatna bremena.
Bitka za zasebnost: Slovenija proti nadzoru komunikacije, EU tik pred odločitvijo
Pobudo, ki je zadnje tedne znova v središču pozornosti, je Evropska komisija prvič predstavila 11. maja 2022 kot uredbo o preprečevanju in boju proti spolnim zlorabam otrok (CSAR), javnosti bolj znano pod imenom Chat Control. Čeprav je predlog po burni razpravi v letu 2023 začasno obstal, je nov val pozornosti sprožila Danska, ki je konec septembra 2025 napovedala, da bo glasovanje v Svetu EU o uredbi znova sprožila in uredbo celo obravnavala kot svojo prednostno zakonodajno nalogo v času predsedovanja Svetu EU (ta teden se je na Danskem začela dvodnevno neformalno zasedanje ministrov, ki pokrivajo področje telekomunikacij, na katerem bo tema zaščita mladoletnikov na spletu).
Xijeva ekonomija tone, borzni zmaj pa bruha ogenj
Pred dnevi je bil na portalu South China Morning Post objavljen članek z naslovom Medtem ko se prebivalstvo Kitajske zmanjšuje, tristotisočglava robotska vojska ohranja tovarne v pogonu. V članku avtorji poskušajo izpostaviti dve stvari, ki v veliki meri povzemata prednosti in tegobe kitajskega gospodarstva oziroma, širše, njenega razvojnega modela.
A medtem ko se drugo gospodarstvo sveta sprašuje, kako naprej, in pri tem sooča s krčenjem delovne sile, brezposelnostjo mladih, šibko domačo porabo, deflacijo, obsežnim državnim dolgom, ki je pogosto 'skrit' v bilancah lokalnih oblasti, predvsem pa z izzivi državnega kapitalizma, katerega simptom je že pet let trajajoča nepremičninska kriza, po novem pa še t. i. involucija, kitajski kapitalski trgi od lanske jeseni doživljajo renesanso.
Kaj se je zgodilo lanskega septembra, da je referenčni indeks Shanghai Composite v enem letu pridobil kar 40 odstotkov vrednosti? Samo za primerjavo – ameriški S&P 500 je v zadnjem letu pridobil dobrih 18 odstotkov vrednosti, evropski STOXX Europe 600 pa 9,6 odstotka.
Za MBA od 21 tisoč evrov naprej. Pa res prinese napredovanje in višjo plačo?
Poslovne šole obljubljajo pospešek kariere vodstvenih kadrov z izobrazbo MBA. "70 odstotkov alumnov je po koncu programa prejelo napredovanje ali povišanje plače. Pri 35 odstotkih diplomantov se je plača povišala za 30 odstotkov ali več." Te podatke navajajo pri ljubljanski Ekonomski fakulteti v najnovejšem poročilu o svojem izobraževanju MBA.
58 odstotkov diplomantov je po končanem programu Executive MBA na IEDC Bled zamenjalo delodajalca in prevzelo zahtevnejše vodstvene funkcije. Kaj pravijo dejstva in izkušnje?
Top zaslužki športnikov regije: kje so Slovenci Dončić, Kopitar in Oblak?
Po treh desetletjih v športu še vedno velja isto pravilo: na vrhu piramide so pogodbe v ligi NBA, evropski nogomet zapolnjuje sredino, medtem ko tenis z eno izjemo moti ustaljeno matrico. V evrih (prilagojenih na leto 2025) je Nikola Jokić pred Luko Modrićem in Novakom Đokovićem, medtem ko Nikola Vučević ostaja predstavnik visoke "druge ravni" NBA. Nogomet zastopajo Modrić, Oblak, Rakitić in Džek, medtem ko Đoković ostaja zgodovinski rekorder tenisa na igrišču ("on-court") – tudi po inflacijski prilagoditvi.
Naša analiza zajema obdobje od leta 1995 do 2025 in meri izključno zaslužek na igrišču – denar, pridobljen z igro, ne z oglaševanjem. Vključene so bruto plače v NBA, NHL in evropskem nogometu ter uradni nagradni skladi v tenisu. Vse številke so preračunane v evre, prilagojene na leto 2025, najprej z deflacijo po valuti in letu (USD po CPI, EUR po HICP), nato s pretvorbo po tečaju Evropske centralne banke za leto 2025.
.webp){kind=icon}
