Novost na Ljubljanski borzi: donosi mamljivi, boniteta države pa na meji

Na Ljubljanski borzi (LJSE) je začel kotirati prvi obvezniški ETF, katerega posebnost je, da vlagatelja izpostavi le do romunskih državnih obveznic. Zakaj ravno romunske obveznice, kakšne donose pričakujejo, kakšni so stroški za vlagatelje? Preverili smo tudi, kakšne bonitetne ocene so Romuniji podelile tri hiše, ki veljajo za največje na področju - Fitch, Moody's in S&P. 

"Trend v zadnjem letu in pol je dober, pozitiven. Ne samo na delniškem trgu, ampak tudi pri obveznicah in ETF," o kapitalskih trgih pravi predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač. Med instrumenti je izpostavil ljudsko obveznico, ki je bila v drugem četrtletju leta četrti najbolj trgovani instrument Ljubljanske borze.

Med ETF - na LJSE jih zdaj kotira pet - je v ospredju ICSLO, ki je 11. najbolj trgovani instrument Ljubljanske borze: "Promet je lani v celotnem letu znašal 200 tisoč evrov, letos do vključno avgusta pa približno pet milijonov. Na Hrvaškem promet ICSLO, ki vlaga v slovenske delnice, letos znaša že krepko čez 20 milijonov evrov in je peti najbolj trgovani instrument na Zagrebški borzi."

Vlagatelji bodo zdaj dobili možnost prek novega InterCapitovalovega ETF se izpostaviti do romunskih srednjeročnih obveznic (zapadlost od pet do deset let, v povprečju 7,5 leta), ki trenutno prinašajo več kot petodstotno donosnost letno. Predsednik InterCapitala ETF Krešo Vugrinčić je pojasnil, da romunske obveznice trenutno prinašajo najvišje donose v evrih, a obstaja tudi razlog za to: "Deloma je političen (maja se je zamenjala vlada, op. p.), deloma makroekonomski, trenutno pa se v Romuniji dogajajo določene spremembe - vlada se bori z velikim proračunskim deficitom, in če bo v boju uspešna, bi to lahko bilo dobro za romunske obveznice."

Đivo Pulitika, prav tako iz InterCapitala, je dodal, da ima Romunija dvojni deficit - minus na strani neto uvoza in na strani državnega proračuna. Agencije, ki podeljujejo bonitetne ocene, so jih opozorile, da če "bodo nadaljevali takšno politiko, jim grozi izguba tako imenovane investment grade". Če bi do tega prišlo, bi bilo to negativno za celoten romunski trg kapitala. Pri InterCapitalu so bolj optimistični in menijo, da Romunija trenutno preveč izstopa v negativno: "Verjamemo, da se bodo vrnili v normalnejše razmere. To pa zato, ker imamo izkušnjo s Hrvaško, predvsem v zadnjih letih." Ko so se vključili v evroobmočje, je pri njih razkorak v donosih v primerjavi z Nemčijo upadel.

 

 

"Za vsak odstotek, ko se zniža donos na obveznico (Romunije), bi se cena ETF zvišala za 5,7 odstotka. Če Romunija pride na raven, kot je Hrvaška glede na Nemčijo (razmik po donosih, op. p.), bi to pomenilo, da se mora donos znižati za 2,5 odstotka, kar bi lahko pomenilo 14-odstotno rast v ceni. Če se spremembe ne zgodijo, donosi ostanejo na zdajšnjih ravneh, pričakujemo lahko kupone obveznic, ki so trenutno nekaj nad pet odstotki, po odbitju stroškov sklada pa letno okoli 4,5 odstotka," računa Pulitika.

Upravljavski stroški znašajo 0,5 odstotka, skupni (TER) pa okoli odstotek. 

Kakšna je kreditna ocena Romunije

Najbolj svežo bonitetno (kreditno) oceno, ki smo jo našli za Romunijo, je podal Fitch Ratings 15. avgusta letos - BBB- z negativnimi obeti. "Negativni obeti odražajo občutno poslabšanje javnih financ Romunije, kar se kaže v velikem proračunskem primanjkljaju in hitro rastočem javnem dolgu v razmerju do BDP. Politična negotovost se je zmanjšala, nova vlada pa je uvedla ambiciozen začetni paket fiskalne konsolidacije. Kljub temu pomembna tveganja za srednjeročno fiskalno konsolidacijo izhajajo iz šibke gospodarske rasti, izzivov pri izvajanju ukrepov, fiskalne utrujenosti in visoke politične polarizacije," so pojasnili svojo odločitev.

Letos sta oceno podali še dve hiši znotraj trojice, ki na področju kreditnih ocen veljajo za največje. Moody's je Romunijo ocenil z Baa3, obeta pa iz prehodne ocene spremenil iz stabilnih v negativne, S&P pa je podal oceno BBB-, prav tako z negativnimi obeti.

Reuters je omenjeni oceni pojasnil z naslednjimi besedami: "To je najnižja ocena v kategoriji naložbenega razreda, kar pomeni, da bo vsako znižanje ocene povzročilo padec v tako imenovano kategorijo 'špekulativnega' oziroma 'tveganega' razreda (junk, op. p.)."

 

 

Obveznice so manj tvegane, a tveganja so

Nedavno smo pod drobnogled vzeli državne obveznice, s katerimi uravnavajo svoj proračun. Do razlik v višini obrestnih mer oziroma donosov pride zaradi različnega tveganja morebitnega neizplačila držav - višje je tveganje, višji je zahtevan donos.

V preteklosti je veljalo, da so risk free obveznice, torej, govorimo o donosu brez tveganja, obveznice ZDA, medtem ko so v Evropi približek temu nemške obveznice, je takrat pojasnil analitik Ilirike Domen Kregar. Države, kot je tudi Romunija, pomenijo večje tveganje, zato tudi vlagatelji zahtevajo višjo obrestno mero (temo o obveznicah z visokimi donosi smo obdelali v članku na povezavi).

Izkušnje iz preteklosti nas učijo, da četudi za obveznico stoji država, to ne pomeni nujno, da ne morete izgubiti vložka. V primeru Grčije ob dolžniški krizi so nekateri vlagatelji izgubili del glavnice. "Tu se mora vlagatelj zavedati kreditnega tveganja, saj ni ničelno in je pomembno, da spremlja bonitetne ocene držav, v katere vlaga, ter njihovo makroekonomsko sliko," je pred časom za Bloomberg Adrio dejal Tei Ternovec iz družbe Generali Investment.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar