Analiza BBA: Indeks SBITOP z najvišjo rastjo v regiji Adria

Svetovni delniški in obvezniški trgi so v petih mesecih leta 2023 pozitivno naravnani zaradi počasnejše inflacije in pozitivnih pričakovanj glede dobičkov podjetij (v glavnih svetovnih indeksih) v naslednjih 12 mesecih. Tisto, kar še vedno ohranja vsaj nekaj tveganja, je še vedno prisotna potreba po monetarnem zaostrovanju in njegov obseg. Delniški trg je v regiji Adria maja večinoma beležil pozitivne rezultate, razen indeksov v BiH, ki je bili nižji. SBITOP, CROBEX10 in BELEX15 so dosegli boljše rezultate od širšega primerjalnega indeksa STOXX600. Tudi v regijski primerjavi so bili omenjeni indeksi boljši od poljskih, madžarskih, romunskih in bolgarskih indeksov, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.

Če pogledamo dividende, so slovenska podjetja že vrsto let blizu vrha v regiji, saj je povprečna dividendna donosnost leta 2022 znašala 6,5 odstotka, pričakovana 4,7-odstotna donosnost SBITOP v letošnjem letu pa bi prav tako morala biti najvišja v regiji. Iz sestave indeksa Crobex10 je razvidno, da se vsa podjetja še niso odločila za izplačilo dividend, a sodeč po predlogih uprave bi moral biti povprečni dividendni donos s 3,1 odstotka zelo blizu lanskemu 3,2-odstotnemu. Tudi indeks Belex15 zagotavlja solidne dividende po zaslugi naftne družbe NIS, ki predstavlja 20 odstotkov tega indeksa. Medtem ko podjetja iz Severne Makedonije prav tako zelo redno izplačujejo dividende, sta na nasprotni strani sarajevski SASE10 in BIRS v BiH. Več preberite v analizi BBA.

Kar zadeva državne obveznice, so se donosi petletnih obveznic vseh držav, razen hrvaških, od začetka leta znižali zaradi nižje inflacije v primerjavi z lanskim letom. Zahtevana donosnost hrvaških obveznic se je prilagodila že lani, ko so vlagatelji vstop v evro območje pričakovali kot pozitiven znak (dva odstotka pri petletnih avgusta 2022),  ki mu je sledila rahla korekcija navzgor. Strukturno gledano analitiki Bloomberg Adria vidijo potencial, da se hrvaški donosi zaradi podobnih ekonomskih kazalnikov javnega dolga in proračunskega primanjkljaja približajo ravni Portugalske (2,65 odstotka), Španije (2,95 odstotka) in Slovenije (2,99 odstotka).

Večja pripravljenost za tveganje

V Srbiji, Sloveniji in BiH se je donosnost znižala v rangu od 25 bazičnih točk do 50 bazičnih točk na letni ravni, kar pomeni, da so se premije za tveganje zmanjšale zaradi večje pripravljenosti za tveganje in boljšega gospodarskega razpoloženja v letošnjem letu. V Severni Makedoniji se je donosnost nekoliko zmanjšala, razpon pa povečal, na kar je vplivala tudi slabša likvidnost.

Pri izdaji državnih obveznic v regiji Adria analitiki izpostavljajo zgodbo o dveh diverzifikacijah - ena je geografska z izkoriščanjem več trgov, druga pa z motiviranjem večje udeležbe malih vlagateljev. Oba elementa sta pomembna, da se zagotovi cenejše zadolževanje kot sredstvo razpršitve vlagateljev. Slovenija je napovedala, da razmišlja o izdaji obveznic v dolarjih, jenih in juanih. Čeprav bi bilo na teh trgih mogoče doseči nekoliko cenejše nominalno zadolževanje, so skupni stroški zadolževanja še vedno odvisni od stroškov valutnega varovanja, ki so običajno vključeni (prek valutnih zamenjav) v ceno izdaje.

Še en način diverzifikacije vidimo pri vladi Severne Makedonije, ki je junija napovedala izdajo državljanskih obveznic v višini 50 milijonov evrov. Obrestna mera naj bi bila višja od tiste, ki jo ponujajo banke za depozite, vendar nižja od državne zadolžitve na finančnih trgih. To bo druga letošnja državljanska obveznica v regiji Adria, potem ko je hrvaška vlada uspešno zbrala 1,5 milijarde evrov, konec leta 2023 pa bo verjetno izdala še eno takšno obveznico. V segmentu podjetniških obveznic v regiji Adria zaradi še vedno sprejemljivih ravni obrestnih mer na bančna posojila ne opažajo velikega zanimanja za izdaje. Eden od svetlih primerov je napoved srbske skupine MK o morebitni srednjeročni izdaji zelene obveznice.

V regiji ni obrenjene krivulje donosnosti

Obrnjena krivulja donosnosti (negativen razpon med desetletno in dvoletno državno obveznico) je bila v preteklosti pogosto znak prihodnje recesije. Trenutno v regiji Adria ni negativnih razmakov, v ZDA in evrskem območju pa imamo že dlje časa točno tak predznak. Pričakovanja vlagateljev so torej, da bo gospodarstvo ZDA in tudi evroobmočja kratkoročno vstopilo v recesijo (zato kratkoročno zahtevajo višje donose), dolgoročno pa pričakujejo, da se bodo gospodarske razmere umirile. Regija Adria je še vedno v boljši gospodarski kondiciji kot prej omenjena gospodarstva, a če se bodo razmere v glavnih trgovinskih partnericah poslabšale, bo to zaradi odvisnosti regije od evropskega gospodarstva zagotovo vplivalo na gibanje donosnosti obveznic v regiji.

Kar zadeva vpliv donosnosti državnih obveznic na obrestne mere posojil v lokalnih bančnih sistemih, analitiki menijo, da bodo obrestne mere za posojila do konca leta 2023 rasle. V primerjavi z vlogami imajo obrestne mere za posojila večji potencial za zvišanje zaradi višjih referenčnih obrestnih mer, pa tudi zaradi višjih premij za tveganje. Zaradi upočasnitve gospodarske rasti grozi, da bodo izpostavljene ranljivosti v realnem gospodarstvu, kar bo za banke postalo bolj tvegano pri odobravanju posojil, s tem pa se bodo obrestne mere povečevale.

Ker bodo obrestne mere ostale zvišane, bo povpraševanje po posojilih še bolj oslabelo, saj bo dolg zasebnega sektorja postal dražji, negotovo okolje pa bo ustavilo trošenje, zlasti dolgoročno (naložbe in stanovanja). Pomembno pa je, da bodo banke, dokler bo v sistemu močna presežna likvidnost, plasirale denar pri centralni banki, s čimer bodo pokrivale svoje apetite po dobičku in blažile pritiske na rast obrestnih mer za posojila.