Industrija plačilnega prometa je s povečanim povpraševanjem strank po brezgotovinskem plačevanju priča velikim spremembam. Vrednost brezgotovinskega plačevanja je v Evropski uniji (EU) od leta 2013 naprej dosegala medletno rast skoraj štirih odstotkov, od leta 2016 pa se je pospešila na šest. Pravi zagon je dobila po pandemiji, ko se je vrednost brezgotovinskih plačil v letu 2021 glede na prejšnje leto povečala za 16 odstotkov. Vrednost brezgotovinskih plačil v EU je leta 2021 zrasla na 278 bilijonov evrov. To je 1.900 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) EU.
Ker je plačilni promet najbolj razširjena zunanja storitev bančništva, se je skupina analitikov Bloomberg Adria osredotočila na trende v panogi in razvoj trga regije Adria v primerjavi s primerljivimi državami v EU. Analitiki verjamejo, da bo rast vrednosti brezgotovinskih transakcij dolgoročno prevladala zaradi naraščajočega prodora brezgotovinskih transakcij s trenutno nizke osnove in zaradi nadpovprečno visoke inflacije, ki kratkoročno pozitivno vpliva na velikost plačil.
Celotno analizo industrije plačilnega prometa najdete na povezavi.
Ljudje imajo še vedno radi gotovino
V regiji Adria je vrednost brezgotovinskega plačevanja v odstotku BDP med najnižjimi v Evropi. Le Severna Makedonija se približuje evropskim vodilnim. Pri primerjavi števila brezgotovinskih plačil na transakcijski račun se Hrvaška in Slovenija uvrščata okoli evropskega povprečja, medtem ko sta Srbija in Severna Makedonija daleč zadaj. To analitiki pojasnjujejo s tem, da ljudje enostavno rajši uporabljajo gotovinsko plačevanje in je e-poslovanje še vedno v zgodnji fazi razvoja.
Digitalizirano okolje ustvarja večjo konkurenco uveljavljenim – ne le s strani digitalnih zagonskih bank, temveč tudi s strani nebančnih finančnih institucij, finančnotehnoloških in velikih tehnoloških igralcev. V tako konkurenčnem okolju so se pričakovanja strank spremenila – zdaj iščejo bolj inovativne izdelke in boljše storitve.
Visoko dobičkonosna podjetja z malo dolgovi
Glede na kompleksnost panoge so v vrednostno verigo plačil vključeni različni deležniki. Zato so analitiki v analizo vključili podjetja, ki zagotavljajo zunanje izvajanje in vzdrževanje terminalov POS in ATM ter podjetja, ki nudijo različne načine plačevanja. Podjetja, ki so vključena v analizo, dosegajo visoke stopnje dobičkonosnosti in visoko donosnost na kapital ter so nizko zadolžena. Industrija plačilnega prometa ni kapitalsko intenzivna, dokazujejo izjemni donosi na lastniški kapital, ki jih dosegajo podjetja.
Povprečna donosnost na kapital z desetimi odstotki ne kaže prave vrednosti. Podatek namreč kazi izrazito negativna donosnost hrvaškega podjetja Monri payments. Če tega izvzamemo, je povprečna donosnost na kapital 32-odstotna. Ker gre za delovno intenzivno panogo, stroški zaposlenih predstavljajo največji delež stroškov izkaza poslovnega izida. Nato sledijo stroški, povezani z obdelavo, kot sta oprema in podatkovna komunikacija, in stroški infrastrukture, vključno s stroški vzdrževanja programskih aplikacij. Povprečen strošek zaposlenega predstavlja 30 odstotkov prodaje.
Mednarodni konkurenti manj donosni
Mednarodna konkurenca ima v primerjavi s podjetji iz regije Adria višje stopnje rasti, vendar nižje marže, nižje donose in občutno večjo zadolženost. Rast prodaje je mednarodna konkurenca spodbudila s pridobivanjem novih trgovcev, povečanjem obsega obdelave plačil, z nekaterimi drugimi storitvami ter prevzemi in združitvami, ki so občutno povečale velikost podjetij, kot so Nexi, Worldline, Fidelity, Fiserv in Block.
Ob tem je podjetja močna konkurenca prisilila v nepremišljeno vedenje. Zato je mediana zadolženosti visoka, neto dolg pa v povprečju predstavlja trikratnik dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA). Pri omenjenih združitvah in prevzemih so bile največje transakcije na svetovni ravni v zadnjih letih izvedene s povprečno 20-kratnikom razmerja med vrednostjo podjetja ter dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo (EV/EBITDA). Povprečje EV/EBITDA v S&P 500 je 17-kratnik razmerja, zaključujejo analitiki.
