Pohištvena industrija je tako kot ostale panoge izpostavljena ekonomskim ciklom. V času epidemije pa do upada prodaje ni prišlo. Zakaj? Kako posluje pohištvena industrija v regiji? Kakšne so marže, kakšni trendi, so raziskali analitiki Bloomberg Adria. Kakšne so napovedi?
Pohištveno industrijo zaznamuje močna konkurenca. Ne gre le za cenovno tekmo, pomembno vlogo igrata tudi kvaliteta pohištva in način proizvodnje. Trg je zato precej segmentiran in na njem tekmuje veliko igralcev. Rast prihodkov podjetij so ovirale težave v dobavnih verigah zaradi protekcionizma, težave v logistiki, višje cene transportov in višje cene surovin. Industrija se bori z izzivi starajočega prebivalstva in primanjkovanja delovne sile. Precejšnja težava je zaščita intelektualne lastnine. Patente je težko zaščititi zaradi velike stopnje zunanjega izvajanja dejavnosti (angl. outsourcing).
Prednosti in grožnje industrije v regiji
Velika prednost držav v regiji je bogastvo naravnih virov oziroma lesa. Kar 58 odstotkov Slovenije pokrivajo gozdovi. Tudi v drugih državah je delež visok. Najnižji je s 30,7 odstotka v Srbiji, vendar je primerljiv z deleži v državah z močno pohištveno industrija, kot so Združene države Amerike (ZDA) in Nemčija. Količinsko ima največ lesa Hrvaška, ki ji sledi Bosna in Hercegovina (BiH); na svetovni ravni pa je prva Rusija.
Žage in lesnopredelovalni obrati, ki zahtevajo visoko stopnjo naložb, so v regiji razviti in so hrbtenica pohištvene industrije. Izdelava pohištva je delovno intenzivna in zahteva obrtniške spretnosti. Delovna sila v regiji je v primerjavi z Evropsko unijo (EU) cenejša. Pomembna primerjalna prednost regije je njena bližina EU. Zato je ob drugih prej omenjenih prednostih privlačna destinacija za tuje neposredne naložbe.
Proizvajalci z vzhoda, kot sta Rusija in Kitajska, bi z naložbami prišli na prag evropskega trga. S strani EU je regija privlačna za naložbe zaradi nižjih stroškov poslovanja. Ti so v EU višji zaradi okoljskih, trajnostnih in tehničnih standardov. Med državami iz vzhodne Evrope, ki je zaradi kopičenja znanja postala pomembnejša igralka na svetovnem trgu, analitiki omenjajo Poljsko.
Pandemija povečala povpraševanje …
Panoga pohištva je leta 2020 zabeležila rast povpraševanja zaradi rasti v nepremičninskem sektorju. To pripisujejo potrošnikom, ki so v času pandemije več časa preživeli doma in več denarja namenili izboljšanju bivalnega prostora oziroma prilagoditvam na delo na daljavo. Najpomembnejši podsegment so bile dnevne sobe, ki so predstavljale 40 odstotkov celotnega prometa.
… inflacija pa cene in prihodke
Industrijo je leta 2020 poganjalo gradbeništvo, ki ga pandemija ni prizadela, v letih 2021 in 2022 pa je povpraševanje poganjalo gostinstvo. Prodaja pohištva je ciklična in močno odvisna od trendov na nepremičninskem trgu. Močnejše povpraševanje in inflacija sta zvišala cene, potrošniki pa svojih nakupnih navad niso takoj prilagodili višjim cenam. To se odraža tudi pri prihodkih proizvajalcev regije. V letu 2021 so cene medletno zrasle za 3,8, v letu 2022 pa za 8,6 odstotka.
Da bi dobili celovitejši vpogled, so analitiki Bloomberg Adria analizo razdelili na proizvajalce in trgovce na drobno. Analiza proizvajalcev kaže stanje na strani dobav, analiza maloprodaje pa odgovarja na vprašanje, kakšni so povpraševanje in navade potrošnikov. Skupina podjetij proizvajalcev, ki so jih analizirali, je leta 2021 dosegla povprečno rast prodaje 14,8 odstotka. Tudi leta 2020 so dosegli rast – 3,4-odstotno –, medtem ko je večina panog zabeležila upad. To ni dokaz odpornosti pohištvene industrije, ki je občutljiva na gospodarske pretrese. Razlog za rast je bila pandemija, v času katere so se potrošniki odločili spremeniti bivalne prostore.
Kdo je največji in kdo najdonosnejši
Regionalna industrija proizvodnje pohištva je donosna. Povprečna EBITDA marža je dvomestna. Tudi EBIT marže so stabilne. Glavna stroškovna postavka, ki pritiska na dobičkonosnost podjetij regije, so stroški materiala, ki v povprečju predstavljajo okoli 70 odstotkov vseh obratovalnih stroškov. Omenjenim družbam v regiji Adria je uspelo zmanjšati zadolženost. Povprečni neto dolg glede na EBITDA se je zmanjšal za 0,2 odstotne točke.
Po velikosti izstopa srbski proizvajalec Forma Ideale, ki proizvaja leseno pohištvo v Kragujevcu in obvladuje mrežo 40 trgovin. V obravnavanem obdobju je podjetje uspelo ustvariti dvomestno rast prihodkov. Večino – okoli 80 odstotkov – proizvodnje izvozijo, kar predstavlja petino celotnega izvoza pohištva Srbije. Kljub dvomestni EBITDA marži je z upočasnjevanjem naložb opaziti negotovost. Naložbe so vrhunec dosegle leta 2018, ko so prevzeli družbo Metal Sistemi iz Kragujevca. Naložbe so leta 2020 upadle za 64 odstotkov. Upad prodaje so ublažili z rastjo prihodkov iz izvoza.
Tudi srbsko podjetje GIR Adrani je izvozno usmerjeno; na tujih trgih ustvarijo 88 odstotkov prodaje. GIR Adrani upravlja spletno trgovino za več mednarodnih blagovnih znamk. V Beogradu imajo fizično trgovino in dve skladišči. Tudi bosansko podjetje Export City, ki proizvaja in izvaža stole, je izvozno usmerjeno. Največja rast prihodkov je v letu 2019 uspela slovenskemu podjetju Podgorje. Leta 2020 sta največjo rast prodaje zabeležila izvozno usmerjena srbski GIR Adrani in bosanski Export City. V letu 2021 je prodajo najbolj povečal bosanski Sinkro.
Nekatere od analiziranih družb so tudi distributerji za mednarodne blagovne znamk ali del večjih mednarodnih konglomeratov. Sinkro je ekskluzivni distributer izdelkov Cotta Collection, srbski Matis pa prodaja pohištvo italijanskih blagovnih znamk. Regionalni trg je bil tradicionalno izbira italijanskih proizvajalcev in njihove proizvodnje. Ti igralci so imeli v letu 2021 nižje marže glede na povprečje.
Analitiki ugotavljajo, da so se izvozno usmerjena podjetja odrezala bolje. Proizvajalci z velikimi izvoznim deležem imajo stabilnejše prihodke in so bili povprečno dobičkonosnejši. Običajno gre za pogodbena naročila, zato so prihodki predvidljivejši. Ob tem so proizvajalci, ki več prihodkov ustvarijo z izvozom, bolje zaščiteni pred konkurenco. To so trgovci na drobno, kot sta Ikea in JYSK, ki agresivno pridobivajo tržni delež.
Maloprodaja donosnejša od proizvodnje
Za razliko od proizvodnje, ki je decentralizirana, je maloprodaja pohištva veliko bolj skoncentrirana. V regiji prevladuje nekaj velikih trgovcev na drobno. Gre za velike mednarodne konglomerate, kot so Ikea, JYSK in Lesnina. Slednja je bila ustanovljena v Sloveniji, leta 2010 pa jo je prevzela avstrijska skupina XXXL. Trgovci so šli leta 2020 skozi težko obdobje. Opazen je bil upad prodaje. Izbrana primerljiva skupina je v letu 2020 utrpela 3,3-odstotno povprečno znižanje prodaje.
Največja po prihodkih je hrvaška Lesnina. Največja rast prodaje je v 2021 uspela bosanskemu JYSK. Z najvišjo EBITDA maržo se lahko pohvali srbski JYSK. V letu 2021 je prišlo do ponovnega dviga prihodkov – povprečno za 8,7 odstotka, kar je posledica odpiranje trgovin in višjih cen. Trgovci na drobno v regiji imajo podobne ravni dobičkonosnosti kot proizvajalci v regiji, vendar so v povprečju dobičkonosnejši. Povprečna EBITDA marža za trgovce na drobno je leta 2021 znašala 16,4 odstotka, za proizvajalce pa 13,6 odstotka. Povprečna EBIT marža prodajalcev na drobno je bila v letu 2021 11,9 odstotka, pri proizvajalcih pa 7,9 odstotka. Za proizvajalce so največji strošek surovine, za trgovce pa pridobivanje zalog.
Prostora za rast ni
V prihajajočem obdobju skupina analitikov Bloomberg Adria za panogo ne vidi prostora za rast. Pričakujejo stagniranje, nižjo prodajo in nižje EBITDA marže. Nadaljnje rasti dobičkonosnosti ne pričakujejo zaradi manjšega razpoložljivega dohodka potrošnikov, ki ga je prizadela inflacija, naraščajočih obrestnih mer in grožnje recesije. Prodaja nepremičnin, ki je med pandemijo doživela razcvet in poganjala pohištveno industrijo, se umirja.
Ker se ljudje vračajo v pisarne, opažajo, da postaja znova bolj priljubljen pisarniški segment. Največji potencial pri povečanju povpraševanja vidijo v gostinstvu. Opažajo trend, da cenejše pohištvo in trajnostni izdelki postopoma zamenjujejo luksuzno pohištvo in pohištvo iz masivnega lesa. Potrošniki iščejo funkcionalno pohištvo s krajšo življenjsko dobo, ki ga je preprosto zamenjati. Zato analitiki ocenjuje, da bo vrhunsko in dizajnersko pohištvo omejeno na še ožjo nišo.
Na področju maloprodaje potrošniki poenostavljajo nakupe. Spletna prodaja se je med pandemijo močno okrepila in rešila velike trgovce na drobno. Pričakujejo, da bo spletna prodaja s časom še pridobila. Podjetja, ki so se hitro odzvala in prilagodila temu trendu, so uspela ohraniti prodajo in razširiti svoje spletne platforme.
Zaradi nizki operativnih stroškov in bližine trga EU analitiki pričakujejo investicije v pohištveno industrijo v regiji. Grožnja primerjalnim prednostim regije so dolgoročni ekološki in demografski dejavniki. Krčenje gozdov lahko močno vpliva na oskrbo z lesom, delavci, ki odhajajo iz regije, pa lahko še poglobijo pomanjkanje v starajočem se bazenu delovne sile.
.webp){kind=icon}
