Države v regiji Adria so v zadnjem četrtletju lanskega leta občutile gospodarsko upočasnjevanje, padec realnih plač, dvige obrestnih mer in rast cen, kar je med drugim ustavilo rast maloprodaje. Potrošniki v regiji so vse manj optimistični glede obetov za prihodnost, razpoloženje maloprodajnikov pa se – z izjemo Slovenije – izboljšuje.
Prodaja na drobno v Sloveniji je v zadnjem četrtletju leta 2022 narasla za 6,1 odstotka na letni ravni, medtem ko je v prvih treh četrtletjih leta 2022 v povprečju rasla za 26,3 odstotka, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria v regionalnem poročilu. Padec rasti pripisujejo baznemu učinku in inflaciji, ki je iz meseca v mesec zniževala realne plače.
Glavno gonilo rasti maloprodaje v zadnjih treh mesecih leta je bila rast prodaje goriva za 17,2 odstotka na letni ravni, prodaja hrane pa je zaradi visokih cen v istem obdobju upadla za štiri odstotke, kar je največ od začetka pandemije leta 2020.
V celotnem letu 2022 je realna maloprodaja narasla za 20,3 odstotka, kar je hitrejša rast kot leta 2021, ko je ta znašala 18,9 odstotka. Glavni razlog je večja prodaja goriva, ki je narasla za skoraj 60 odstotkov, leto prej pa za dobrih 30 odstotkov. Podporo rasti maloprodaje je lani nudil tudi razgret trg delovne sile, kjer je brezposelnost rekordno nizka.
Do upočasnitve rasti ob koncu lanskega leta je prišlo tudi na Hrvaškem in v Srbiji, sodeč po poročilu. Na Hrvaškem se je realna maloprodaja v zadnjem četrtletju povečala za 0,3 odstotka, pred tem pa je v letu 2022 rasla za 2,7 odstotka. Glavni razlog za poslabšanje je padec razpoložljivega dohodka gospodinjstev zaradi padca realnih plač za 4,6 odstotka na letni ravni v oktobru in novembru. Tega padca nista uspela odtehtati niti nizka brezposelnost niti robusten turistični sektor s skoraj 40 odstotki več prihodov kot leto prej.
Skromna rast je v celoti posledica večje prodaje goriva, medtem ko je prodaja hrane zaradi visokih cen upadla za 1,5 odstotka na letni ravni. Višje cene na Hrvaškem so bile po mnenju analitikov "posledica dvigov cen s strani trgovcev ob vstopu v evroobmočje", saj je v decembru globalni indeks cen hrane, ki ga pripravlja Organizacija za hrano in kmetijstvo Združenih narodov, upadel deveti mesec zapored.
Povprečna rast maloprodaje v letu 2022 je znašala 2,1 odstotka na letni ravni, medtem ko so obeti za 2023 slabši. Ključni dejavnik za Hrvaško je turizem, saj država na leto sprejme petkrat več turistov od domače populacije. V letošnjem letu bi zaradi še vedno visokih cen energije hoteli in druge nastanitve lahko zmanjšale kapacitete, nekateri turisti pa se zaradi visoke inflacije morda ne bodo odločili za obisk hrvaške obale, kar bi negativno vplivalo na proračunske prilive iz naslova davka na dodano vrednost (DDV).
Obenem visoke obrestne mere že omejujejo dostop do posojil, inflacija pa še vedno pritiska na realne plače.
V Srbiji se je maloprodaja od oktobra do decembra upočasnila na dva odstotka, v devetih mesecih prej pa je znašala 7,3 odstotka. Tudi tu je prodaja rasla na račun cen goriva, medtem ko so v zadnjem četrtletju ostali sektorji beležili padec prodaje, glavni razlog pa so prav tako nižje realne plače ob povišani inflaciji. Zaradi stroge monetarne politike, tako s strani Evropske centralne banke (ECB) kot tudi Narodne banke Srbije (NBS), se je proti koncu leta zmanjšala količina izdanih denarnih in potrošniških posojil. Tudi v Srbiji sicer trg dela kaže odpornost z nizko brezposelnostjo, raven maloprodaje vzdržujejo tudi alternativni viri financ, kot so nakazila izseljencev domov (remittance, angl.).
V prvem četrtletju leta 2023 analitiki napovedujejo poslabšane obete tudi v Srbiji, tveganje za padce v prodaji predstavljajo predvsem od inflacije načete plače in upočasnjevanje gospodarstva.
Bosna in Hercegovina (BiH) je prav tako beležila manjšo rast maloprodaje v zadnjem četrtletju 2022, a ta padec ni bil tako opazen kot v drugih državah regije. V prvih treh četrtletjih je rast znašala 14,2 odstotka, v zadnjem 12,5 odstotka, v celem letu 2022 pa 13,5 odstotka. Močna rast v drugi polovici leta se je zgodila kljub dvigu cen mnogih izdelkov, kar je zapoznel učinek gospodarskega okrevanja, in kljub dejstvu, da v BiH državljani niso bili deležni državne pomoči za zaščito gospodinjstev pred inflacijo.
Razlogi za večjo potrošnjo v lanskem finančnem letu so pozitivni trendi na trgu delovne sile, višja stopnja potrošniških kreditov, prilivi iz tujine in rast turizma.
V Severni Makedoniji se je maloprodaja v zadnjem četrtletju leta 2022 skrčila za en odstotek na letni ravni, v treh četrtletjih prej pa je beležila skromno, 1,5-odstotno rast. Če odštejemo vozila in gorivo, je ob koncu leta maloprodaja upadla za dobrih šest odstotkov; prav toliko se je zmanjšala tudi prodaja hrane. V celotnem letu je maloprodaja narasla za 0,7 odstotka, prodaja hrane pa je bila 7,5 odstotka nižja.
Severna Makedonija je lani beležila najvišjo raven inflacije v regiji in največji padec realnih plač. Nekaj podpore potrošnji nudita rast potrošniških posojil in sedemodstotna rast nakazil iz tujine.
Regionalna podjetja v maloprodaji so vse bolj optimistična glede obetov, sodeč po rezultatih ankete Evropske komisije o poslovanju in potrošnikih. Januarja letos so vsi maloprodajniki v regiji poročali o izboljšanih obetih v primerjavi s povprečjem zadnjih dveh let. Do slabšega razpoloženja je prišlo le v Sloveniji, kar analitiki Bloomberg Adria pripisujejo padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v tretjem četrtletju in slabim obetom glede gospodarske rasti v letošnjem letu.
Večina podjetij pričakuje povečanje naročil v naslednjih treh mesecih, z izjemo srbskih maloprodajnikov, saj so se realne plače v tej državi pričele slabšati kasneje kot drugod. Trgovci v Sloveniji in Srbiji pričakujejo nižjo gospodarsko aktivnost kot v zadnjih dveh letih; v Sloveniji je razlog za to predvsem nizka raven zalog, saj so trgovci nemara pričakovali hujšo recesijo od dejanske. Poleg tega slovenski maloprodajniki pričakujejo, da se bo zaposlenost v naslednjih treh mesecih znižala. V vseh državah se pričakuje nadaljnja rast cen.
Prav višje cene so skupaj s padajočimi realnimi plačami razlog za pesimizem na drugi strani enačbe, torej pri potrošnikih. Kazalnik razpoloženja potrošnikov je bil januara negativen v vseh državah regije in nižji od povprečja zadnjih dveh let, razen v Severni Makedoniji, ki je tudi v letih 2021 in 2022 beležila nizko stopnjo zaupanja potrošnikov.
Potrošniki v naslednjih 12 mesecih pričakujejo kopnenje prihrankov, z izjemo Srbije pa tudi povečanje brezposelnosti. Mnogi menijo, da v prihajajočem obdobju ne bodo opravljali večjih nakupov.
V primerjavi s povprečjem v letih 2021 in 2022 padajo pričakovanja glede rasti cen, čeprav v Srbiji potrošniki pričakujejo višjo inflacijo v januarju 2023; glede na to, da je spomin na hiperinflacijo v 90. letih še vedno precej živ, je ta tema še vedno precej občutljiva.
Na potrošnjo v regiji še vedno vpliva pandemija, saj so v tem času gospodinjstva zaradi negotovosti varčevala bolj kot v preteklosti, z odpravo zaprtij in drugih pandemskih ukrepov pa je v letu 2022 prišlo do povečanja potrošnje. V letu 2023 bodo pozitivne bilance gospodinjstev počasi izhlapele, kar bo negativno vplivalo na maloprodajo v regiji.
