Kako se krči londonska borza

Leta 2016 je podjetje Intercontinental Exchange, lastnik newyorške borze (NYSE), razkrilo, da razmišlja o ponudbi za nakup skupine lonske borze (LSE). Po nekaj mesecih skrbnega pregleda so od tega odstopili, za razlog pa navedli "nezadostno pripravljenost na sodelovanje" s strani londonske borze. Že desetletje prej je Nasdaq naletel na hladen odziv vodstva londonske borze, ki je London videlo kot "naravno središče svetovnih kapitalskih tokov".

Izkazalo se je, da ameriškim borzam londonske borze sploh ni bilo treba kupiti, da bi pridobile njen trg – potrebno je bilo zgolj potrpljenje. Ameriški trgi postopoma prevzemajo londonske najprestižnejše kotacije eno za drugo, kar je lepo ponazorjeno z nedavno odločitvijo pionirja finančnih tehnologij Wise, da svojo primarno kotacijo prenese v New York. Wise, podjetje vredno približno 15 milijard dolarjev, se tako pridružuje vse daljšemu seznamu odhodov. Gradbeno podjetje Ashtead Group je svojo selitev napovedalo decembra, medtem ko so nekdanji člani indeksa FTSE 100 – CRH, Ferguson Enterprises in Flutter Entertainment – že presedlali.

Tega se dobro zaveda tudi londonska borza. Pod vodstvom nekdanjega bankirja iz Goldman Sachs Group, Davida Schwimmerja, se je preoblikovala v podjetje za podatke in analitiko s prevzemom podjetja Refinitiv leta 2019. Delnice in trgovanje so v letu 2024 predstavljali manj kot tri odstotke skupnih prihodkov, medtem ko so podatki, analitika, indeksi in obvladovanje tveganj prispevali 66 odstotkov. Ironično pa LSE Group kotira po nižji vrednosti kot primerljiva ameriška podjetja v sektorju informacijskih storitev. Prihodki iz ZDA so se od leta 2016 potrojili in predstavljajo 38 odstotkov, polovica delničarjev pa je zdaj ameriških – kar bi londonsko borzo naredilo za idealno kandidatko za kotacijo na Wall Streetu, če ne bi bila pravzaprav londonska borza sama.

Razlogi za to selitev na zahod so številni in vse bolj očitni. Za nekatera podjetja gre za strateško prisotnost na največjem svetovnem trgu: Ashtead ustvari 92 odstotkov prihodkov v Severni Ameriki, Wise pa vidi ZDA kot ključno za širitev in navaja 4.000 potencialnih bančnih strank za svojo plačilno platformo. Druga podjetja privlačijo višja vrednotenja na Wall Streetu – kar je popoln preobrat v primerjavi z letom 2006, ko se je londonska borza hvalila z "najnižjimi stroški kapitala" v prizadevanjih, da prepreči Nasdaqov prevzem. Danes britanske delnice kotirajo z 42-odstotnim popustom v primerjavi s primerljivimi ameriškimi glede na prihodnje dobičke, oziroma s 25-odstotnim popustom, če upoštevamo sektorsko prilagoditev, kažejo podatki Goldman Sachsa. Pomemben dejavnik je tudi likvidnost. Wise je posebej poudaril "boljši dostop do največjega in najbolj likvidnega kapitalskega trga na svetu" kot enega od ključnih razlogov za svojo odločitev.

Selitev tehnološkega sektorja

Wise je svojo selitev načrtoval še pred vložitvijo zakona Donalda Trumpa z imenom "One Big Beautiful Bill Act" v ameriški kongres. A 899. člen tega zakona potrjuje pravilnost odločitve vodstva in bi lahko še pospešil val odhodov. Ta člen uvaja povračilne davke za neameriška podjetja v večinski tuji lasti, kar podjetja spodbuja k povečevanju deleža ameriških delničarjev – pri čemer bi kotacija na Wall Streetu to močno olajšala. Čeprav uvedba tega davka še ni zagotovljena in je odvisna od odziva drugih vlad, predstavlja še en dejavnik, ki bi lahko podjetja spodbudil k premisleku o mestu kotacije. Wise ima že danes večinsko ameriško lastniško strukturo, vendar imajo podjetja, kot sta Pearson in Experian, ameriško lastništvo pod 50 odstotkov, kljub visoki izpostavljenosti ameriškemu trgu. Zato ni presenetljivo, če njihovi upravni odbori pozorno spremljajo poteze Wisea.

Odseljevanje je še posebej izrazito v britanskem tehnološkem sektorju, kjer odsotnost velikih kotacij postaja samoizpolnjujoča se napoved. Ko je Google leta 2014 prevzel pionirja umetne inteligence DeepMind ali ko je japonski SoftBank leta 2016 kupil proizvajalca čipov ARM Holdings, to niso bile zgolj posamezne poslovne odločitve – te transakcije so pretresle celoten ekosistem. Združeno kraljestvo je sicer dokazalo, da zna ustvariti inovativna podjetja, a jih težko zadrži, deloma zaradi pomanjkanja domačih tehnoloških vlagateljev in primerljivih podjetij. V uspešnem Londonu bi bil ARM danes med petimi največjimi podjetji po tržni kapitalizaciji, kdo ve, koliko bi bil danes vreden DeepMind – podjetje se je prodalo še pred ustvarjanjem prihodkov, a njegovi zadnji objavljeni rezultati (2023) pričajo o 1,5 milijarde funtov (2 milijardi dolarjev) prihodkov.

Tudi pokojninci večino sredstev pošiljajo v tujino

To pomanjkanje velikih tehnoloških kotacij odraža širšo krizo domačega vlaganja. Čeprav najnovejši podatki o kapitalskih tokovih kažejo, da se evropski vlagatelji vračajo na domače borze, britanske institucije ostajajo presenetljivo odsotne. Tudi kadar britanski pokojninski skladi vlagajo v delnice, velika večina sredstev odteka v tujino – pokojninski skladi vlagajo kar 70 odstotkov sredstev (prispevkov) v tuje delnice in le šest odstotkov v britanske. Tuji vlagatelji se zaradi vrednostnega razkoraka sicer vključujejo, a njihovi oportunistični nakupi ne morejo v celoti nadomestiti strukturne šibkosti domačega povpraševanja.

Odločevalci so že preučili različne možnosti, kako obrniti tok. Konservativna vlada je predlagala britanski investicijski sklad za male vlagatelje, a trenutna laburistična vlada tega ni prevzela. Predlagali so tudi višje ciljne deleže za britanske pokojninske sklade v domačih naložbah. Vse te pobude pa se soočajo s ključno težavo: ker atraktivne britanske kotacije hitro izginjajo, se lahko zgodi, da bodo reforme prišle prepozno, da bi obrnile trend. Kar se tiče same londonske borze, se tudi ona sooča z ameriškim izzivom podobno kot Wise – a zamenjati borzo ni ravno preprosto, če si ti sam borza.

 

- Prevedel in prilagodil Aleksandar Lukić - Bloomberg Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar