Poročilo: Analitiki izboljšali makroekonomske obete za regijo Adria

Najnovejša objava četrtletnih makroekonomskih obetov poudarja kombinacijo nekoliko boljšega profila letošnje gospodarske aktivnosti, višjih napovedi inflacije in pričakovanj agresivnejšega zaostrovanja denarne politike. Po oceni analitikov Bloomberg Adria se bodo države regije Adria v letošnjem letu izognile recesiji, vendar bo rast gospodarstva minimalna ali skoraj ničelna.

Glavni razlog za bolj pozitivne obete v letošnjem letu je usihanje energetske krize. Zima, ki je bila toplejša od pričakovanj, in dejstvo, da je evropskim državam uspelo precej dobro pripraviti svoje zaloge plina pred hladnejšimi meseci, sta povzročila manjši pritisk na cene energije, kar je omogočilo nekoliko olajšanja na področju skupnih stroškovnih pritiskov po vsej Evropi. Največja evropska gospodarstva opažajo močnejšo gospodarsko aktivnost od pričakovane, kar se prenaša tudi na jugovzhodno Evropo.

Tako so za Slovenijo realno rast bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2023 analitiki popravili navzgor. Namesto recesije naj bi slovensko gospodarstvo stagniralo pri 0,1-odstotni stopnji rasti. Uvoz naj bi bil na letni ravni pokrit z izvozom. Zasebna potrošnja se bo po napovedi analitikov v primerjavi z letom 2022 precej upočasnila, in sicer zaradi padajočih realnih razpoložljivih dohodkov, na katere vplivata visoka inflacija in dražje potrošniško kreditiranje. Trg dela naj bi ostal vroč, kar bo spodbudilo nominalno rast plač. Plače v zasebnem sektorju naj bi rasle ob pomanjkanju ponudbe delovne sile, medtem ko se bodo plače v javnem sektorju povečale zaradi vladnih dvigov plač.

Napovedi analitikov Bloomberg Adria so sicer bolj pesimistične od drugih organizacij, ki napovedujejo makroekonomska gibanja. Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je marca letos Sloveniji napovedal 1,8-odstotno gospodarsko rast v letu 2023, kar je 0,4 odstotne točke več kot jeseni. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je novembra lani Sloveniji napovedala 0,4-odstotno rast BDP. Evropska centralna banka (ECB) pa je decembra izdala 0,8-odstotno napoved za leto 2023.

Kako bo šlo ostalim državam v regiji Adria?

Naši analitiki so popravili tudi napoved za Hrvaško, katere gospodarstvo naj bi tako kot slovensko stagniralo pri 0,1-odstotni realni rasti BDP. K izboljšanju napovedi so prispevali milejša zima, močan trg dela, rast bruto investicij v osnovna sredstva in izvozna dejavnost.

V letu 2023 pričakujejo, da bo rast podprta z naložbenimi obeti, ki jih spodbuja vstop v schengensko in evrsko območje ter zajezitev transportnih in finančnih stroškov. Gospodarstvo naj bi nad gladino držal tudi širok nabor državnih subvencij za gospodarstvo.

"Za preostale države regije Adria ohranjamo nespremenjene napovedi rasti BDP za leto 2023, ki pa bo rasel precej počasneje kot leta 2022," so analitiki zapisali v četrtletnem poročilu.

Kakšne so napovedi za finančne trge?

Ker se jedrna inflacija v evrskem območju ne umirja, analitiki pričakujejo, da bo ECB ključne obrestne mere poslala višje od lanskoletnih napovedi. Ocenjujejo, da bo v prvem polletju 2023 depozitno obrestno mero dvignila na 3,5 odstotka, obrestno mero za operacije refinanciranja pa na štiri odstotke. To pomeni dvige za dodatnih sto bazičnih točk.

Jedrna inflacija na medletni ravni je v evrskem območju februarja zrasla na 5,6 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več, kot je znašala januarja. "Menimo, da se bo domače povpraševanje sčasoma prilagodilo navzdol, kar bo ECB omogočilo, da neha zviševati obrestne mere, ko se osnovna inflacija zniža," v poročilu pišejo analitiki Bloomberg Adria.

Še en element, na katerega je treba biti po mnenju naših analitikov pozoren, je denarna politika ameriške centralne banke Fed. "Če ECB ne bo uspelo doseči obsega Fedovega zaostrovanja in bo tečaj evra v primerjavi z dolarjem posledično padel, bo prišlo do dodatnega pritiska na inflacijo v evrskem območju prek višjih uvoznih stroškov," opozarjajo analitiki. "Pomemben element v celotnem spektru denarne politike bo tudi kvantitativno zategovanje."

Zviševanje ključnih obrestnih mer se bo nadaljevalo tudi v Srbiji in Severni Makedoniji. Naši analitiki pričakujejo, da bo Narodna banka Srbije (NBS) ključno obrestno mero zvišala s 5,75 na 6,5 odstotka. Severnomakedonska centralna banka (NBRMN) pa naj bi v prvem letošnjem polletju ključno obrestno mero pognala do šestih odstotkov. "Pričakujemo, da bo denarna politika v skladu z gospodarsko upočasnitvijo dosegla rezultate pri zajezitvi inflacije v letu 2023, čeprav je transmisijski mehanizem precej ogrožen zaradi velike količine posojil s fiksno obrestno mero in močne likvidnosti bančnega sektorja," komentirajo naši analitiki.

Finančni sistem pa je izpostavljen tudi obrestni meri euribor. Analitiki napovedujejo, da se bo trimesečni euribor v naslednjih mesecih dvignil nekoliko nad 3,5 odstotka, šestmesečni pa bo zaradi višjih obrestnih mer ECB zrasel na okoli 3,75 odstotka. Obrestne mere naj bi v tem območju ostale vse do začetka leta 2024, nato pa bi lahko upadle.

Gibanje vrednosti euriborja naj bi bilo odvisno predvsem od rasti oziroma krčenja gospodarstva. To naj bi ostalo nad gladino tudi zaradi nadaljnjega kreditiranja bank. "Presežna likvidnost se v evrskem območju res zmanjšuje, vendar lokalni bančni sistemi ostajajo dovolj likvidni, da podpirajo izdajanje novih posojil," ocenjujejo naši analitiki.

Vas zanimajo podrobne napovedi in analize za posamezne države? Brezplačno prenesite poročilo analitikov Bloomberg Adria v formatu PDF.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar