.webp){kind=icon}
Za gospodarstvi držav regije Adria je 30 let tranzicije iz socialistične v tržno ureditev. Analitiki Bloomberg Adria so preverili ključne kazalnike konkurenčnosti lokalnih gospodarstev in jih primerjali z gospodarstvi ostalih držav v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi. V državah regije Adria – z izjemo Slovenije – izstopajo nizka rast dodane vrednosti na zaposlenega, nizko vlaganje v raziskave in razvoj ter visoka stopnja zaznane korupcije. Naši analitiki ne vidijo večjega potenciala za rast dobičkonosnosti podjetij v regiji, ki nujno potrebuje tržne reforme.
Vse države regije Adria so v zadnjem desetletju zabeležile rast produktivnosti, a je bila stopnja rasti nižja od tiste v drugih postsocialističnih državah. Izjema je Slovenija, ki se v skupini analiziranih držav uvršča v zlato sredino.
"Navedene trende pojasnjujemo z dejstvom, da je večina držav v regiji Adria po letu 2010 doživela tako imenovano notranjo prilagoditev," v poročilu pišejo analitiki Bloomberg Adria. "Večina drugih podobnih držav iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je vstopila desetletje po letu 2010 z nižjo gospodarsko osnovo in se bolj osredotočila na gospodarske nadgradnje s privabljanjem naložb."
Celotna regija Adria pa je zaostala pri rasti plač v zasebnem sektorju v primerjavi z ostalimi analiziranimi državami. "Podjetja so ubranila svojo dobičkonosnost s tem, da so minimalno zviševala plače," komentirajo naši analitiki.
Nizka stopnja rasti produktivnosti sovpada z nizko stopnjo vlaganja v raziskave in razvoj
Slovenija je po deležu bruto domačega proizvoda (BDP), ki ga vlaga v raziskave in razvoj, nad povprečjem Evropske unije (EU) in pred vsemi analiziranimi državami – kljub upadu v zadnjem desetletju. Naši analitiki izpostavljajo, da Sloveniji koristita tudi članstvo v EU in bližina nekaterih ključnih raziskovalnih in proizvodnih središč v Evropi, predvsem v Avstriji in Nemčiji. Slovenija ima z 0,7 odstotka tudi največji delež vseh zaposlenih na področju raziskav in razvoja. Povprečje EU je slabih 0,6 odstotka.
Bosna in Hercegovina (BiH) ter Severna Makedonija v skupini analiziranih držav vlagata najmanj v raziskave in razvoj, kar odraža razmeroma majhen delež proizvodnje z visoko dodano vrednostjo in neuspeh pri privabljanju tujih naložb. Hrvaška in Srbija sta v zlati sredini po deležu BDP, vloženem v raziskave in razvoj. Prednost Slovenije v primerjavi s preostalimi državami v regiji Adria je članstvo v prostotrgovinskem območju EU.
"V analiziranih državah so raziskovalci še vedno močno skoncentrirani v javnem sektorju," ugotavljajo naši analitiki. "To je zapuščina časov komunizma, ki vodi precej počasen prehod v zasebni sektor, zato vidimo potencial za povečanje porabe za raziskave in razvoj v zasebnem sektorju in rast števila raziskovalcev, ki se bodo tam zaposlili."
Del regije Adria zaznamujeta korupcija in nizka stopnja inovativnosti
Glede na podinvestiran sektor raziskav in razvoja ni presenečenje, da se Srbija, BiH in Severna Makedonija po inovativnosti uvrščajo za druge analizirane države. Vse države v regiji Adria razen BiH in Hrvaške so v zadnjih desetih letih zabeležile poslabšanje indeksa inovativnosti. "Najbolj zaskrbljujoč je negativen razvoj v Sloveniji, zlasti glede na visoko porabo gospodarstva za raziskave in razvoj ter usmerjenost v srednje do visoko tehnološko zahtevnost proizvodnje," ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria.
Težava v regiji je tudi korupcija, saj se Srbija, BiH in Severna Makedonija v skupini analiziranih držav uvrščajo na sam vrh po zaznani korupciji. "Glavna ovira je vsekakor vezana na nestabilne in/ali avtokratske politične strukture in relativno šibko pravno državo," ocenjujejo naši analitiki, pri čemer poudarjajo, da bi lahko stanje izboljšalo približevanje in morebitno članstvo v EU.
Najverjetnejši scenarij za prihodnost je stagnacija
"V naslednjih letih v regiji Adria ne pričakujemo materialnih nadgradenj konkurenčnosti v primerjavi s podobnimi državami srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope," ocenjujejo naši analitiki. Glavni razlog za to vidijo v visoki inflaciji, ki preprečuje gospodarski razvoj in preusmerja pozornost politike na kratkoročne rešitve za blaženje krize namesto v ukrepe in reforme za srednje- in dolgoročni razvoj. Slovenija in Hrvaška naj bi z članstvom v EU in drugi mednarodnih povezavah že uresničili svoje nacionalne cilje, zaradi česar naj bi bila motivacija za reforme nižja.
"Največji potencial v regiji Adria vidimo v Severni Makedoniji, predvsem zaradi relativno nizke gospodarske osnove," so v poročilu zapisali analitiki Bloomberg Adria. Razvoj naj bi gnalo približevanje EU, iz podobnega razloga pa vidijo možnosti za napredek tudi v BiH.
Zaradi svoje velikosti ima potencial tudi Srbija, ki pa kronično zaostaja s tržnimi reformami. "Gospodarstvo se mora na neki točki spremeniti iz središča poceni delovne sile v tisti del družbe, ki ustvarja vrednost," menijo naši analitiki.
Najrazvitejši državi regije Adria – Slovenija in Hrvaška – se verjetno tudi v prihodnosti ne bosta uspeli prebiti na lestvico gospodarstev z visokimi dohodki. "Preostali del regije se bo osredotočil na čim večjo izpolnitev zahtev EU po prestrukturiranju, kar bo prineslo nekaj pozitivnih rezultatov na področju konkurenčnosti," ocenjujejo analitiki. Posledično bi lahko plače dodatno zrasle, a zanemarljivo.
Kot omejujoči dejavnik z vidika razvoja konkurenčnosti v regiji naši analitiki poudarjajo tudi demografijo. "Pomemben element so tudi slabi demografski trendi, zlasti v državah, ki niso članice EU, kjer izseljevanje vodi v krčenje delovne sile," poročilo zaključujejo naši analitiki.
