.webp){kind=icon}
Splošna inflacija se v državah regije Adria umirja, saj je toplo vreme pozimi znižalo porabo energentov, s tem pa tudi njihovo ceno. Izjema je Srbija, kjer inflacijski pritiski ostajajo visoki, stopnja letne inflacija pa bo po napovedih Narodne banke Srbije (NBS) tudi v letu 2024 ostala dvomestna. Pozornost strokovne javnosti se po novem osredotoča na jedrno inflacijo, iz katere je izvzet vpliv energentov in hrane ter ki bo pomembno vplivala na odločitve centralnih bank v zvezi z višino obrestnih mer. Te naj bi ostale v restriktivnem območju vsaj do naslednjega leta, ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria.
Cene hrane na svetovnem trgu padajo. Meso, mlečni izdelki in žita so se vrnili na raven iz začetka leta 2022. Svetovne cene hrane se ne odražajo popolnoma v domačih cenah – ne pri proizvajalcih ne pri potrošnikih –, čeprav države v regiji kažejo solidne uvozno-izvozne tokove. Padajo tudi cene energentov. Cene električne energije in zemeljskega plina so se spustile na raven iz jeseni 2021. Cene nafte so upadle na raven iz januarja 2021, medtem ko Evropska unija (EU) nadomešča izpad ruskih energentov z viri od drugod po svetu.
Domače povpraševanje kljub ohlajanju gospodarstva ostaja visoko, kar je posledica visoke zaposlenosti in rasti plač. Visoka potrošnja naj bi ostala gonilo inflacije v tem letu.
Preberi še
V Sloveniji lani porast energetsko revnih gospodinjstev
Po skoraj desetletju upadanja je lani delež energetsko revnih gospodinjstev zrasel na sedem odstotkov.
24.02.2023
Z majhnim popravkom jedrna inflacija v območju evra najvišje doslej
Eruostat je revidiral podatke o rasti cen življenjskih potrebščin za januar, letno stopnjo jedrne inflacije pa zvišal za 0,1 odstotne točke, na 5,3 odstotka.
23.02.2023
Januarja rast cen najhitrejša v Severni Makedoniji
Če pogledamo po državah regije Adria, so januarja cene blaga in storitev za osebno porabo, merjene z indeksom cen življenjskih potrebščin, na letni ravni najhitreje rasle v Severni Makedoniji, in sicer je tam inflacija znašala 17,1 odstotka. Pri nas je januarja letos letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICŽP), ki omogoča evropsko primerjavo, znašala 9,9 odstotka, medtem ko so na mesečni ravni cene upadle, in sicer za 0,1 odstotka.
Pri naših južnih sosedih je bila inflacija 12,7-odstotna, v Srbiji pa so januarja zabeležili 15,8-odstotno rast cen. Za Bosno in Hercegovino je zadnji podatek na voljo za december 2022, ko so cene življenjskih potrebščin rasle po 14,8-odstotni stopnji.
"Splošna inflacija bo ostala precej trdovratna, jedrna inflacija pa bo še naprej povzročala pritiske navzgor vsaj v prvi polovici leta 2023," ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria. "Posledično bodo stopnje splošne inflacije letos v povprečju nekoliko nižje, pri čemer inflacijski cilji centralne banke ne bodo doseženi pred letom 2025."
Do kam bodo šle obrestne mere?
Monetarna politika bo posledično ohranila restriktivno držo, saj se zdi, da njen prenos na cene ogrožajo močni trgi dela ter gospodarska ohladitev v regiji in glavnih trgovinskih partnericah, ki je nižja od pričakovanj. "Obrestne mere se bodo v zasebnem sektorju še zvišale, kar bo zaviralo kreditno aktivnost in zmanjšalo povpraševanje," so svoja pričakovanja v poročilu zapisali analitiki Bloomberg Adria.
Analitiki pričakujejo, da bo Evropska centralna banka (ECB) ključne obrestne mere zvišala še za dodatnih 75 bazičnih točk, čeprav ne izključujejo niti dviga za dodatnih 25 bazičnih točk. Restriktivno monetarno politiko bo ECB vodila tudi s pomočjo kvantitativnega zategovanja. Šestmesečni euribor naj bi se povzpel do štirih odstotkov do sredine letošnjega leta in v tem območju ostal vsaj eno leto.
Tudi centralni banki v Srbiji in Severni Makedoniji naj bi ključne obrestne mere letos zvišali za 75 bazičnih točk, in sicer postopoma, do poletja.
