Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v današnji napovedi ekonomskih gibanj znižal pričakovano rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). Letos rast ne bo 2,1-odstotna, kot so sprva napovedali, temveč 1,1-odstotna. Rast naj bi se v 2025 znova okrepila na 2,6 odstotka, kar je prav tako manj od prej predvidenih 2,7 odstotka. Tudi v letu 2026 napovedujejo rast 2,6-odstotno rast.
''Zasebno potrošnjo bosta podpirala zaostreni trg dela in vzdržna realna rast plač, saj se inflacijski pritiski počasi zmanjšujejo. Rast naložb se bo postopno krepila zaradi izboljšanega zunanjega povpraševanja, obnove po uničujočih poplavah leta 2023 in pritoka sredstev EU,'' ocenjujejo.
Rast državne porabe se bo v 2025 vidno upočasnila. Z 8,8 odstotka v 2024 na 1,5 odstotka v 2025. Leta 2026 se bo okrepila na tri odstotke. Fiskalna politika bo leta 2025 nevtralna, kar bo odražalo nadaljnjo porabo za obnovo in dvig javnih plač, preden se bo leta 2026 zaostrila. Strukturni ukrepi vključujejo postopno povečanje porabe za dolgotrajno oskrbo, povezane s staranjem, ki bo leta 2026 doseglo odstotek BDP, financirana z zvišanjem prispevne stopnje za socialno varnost.
Potrebne so nadaljnje reforme za ohranitev fiskalne vzdržnosti in povečanje potencialne rasti, vključno z ukrepi za izboljšanje udeležbe starejših delavcev na delovnem mestu in reševanje pomanjkanja delovne sile, pišejo v OECD. Javnofinančni primanjkljaj bo v letu 2025 z 2,7 upadel na 2,6 odstotka, leta 2026 pa na 1,9 odstotka.
Gospodarsko aktivnost zavirajo šibke naložbe
Gospodarska aktivnost je bila šibkejša od pričakovanj OECD. V tretjem trimesečju 2024 je bila 0,3-odstotna, kar odraža umirjene zasebne naložbe, ugotavljajo v OECD. Rast sta podpirala zasebna in državna potrošnja ter izvoz. Zadnji kazalniki kažejo na izboljšanje gospodarske aktivnosti, saj se je industrijska proizvodnja septembra na mesečni ravni povečala za 1,6 odstotka.
Na trgu dela še naprej primanjkuje kadrov. Stopnja brezposelnosti je septembra znašala 3,4 odstotka, stopnja prostih delovnih mest pa je v drugem četrtletju znašala 2,4 odstotka. To je manj od vrha iz leta 2022, vendar še vedno visoko v primerjavi z ravnmi pred pandemijo. Stopnja brezposelnosti se v 2025 ne bo spremenila pri 3,7 odstotka, v 2026 pa se bo še zmanjšala na 3,6 odstotka. Pomanjkanje delovne sile je še posebej pereče v gradbeništvu in gostinstvu. Pomanjkanje delavcev je spodbudilo rast plač. Stroški urne postavke so v drugem četrtletju medletno zrasli za 6,4 odstotka.
Pritiski na plače so poganjali rast cen storitev, ki so bile medletno višje za 3,9 odstotka. Skupna inflacija je oktobra znašala nič, kar je posledica padca cen energije. Izvoz se krepi počasi zaradi počasnega okrevanja na tujih trgih. V tretjem četrtletju 2024 se je vrednosti izvoza blaga in storitev medletno povečala za 8,4 odstotka. Z nižanjem obrestnih mer v evrskem območju se je izboljšala posojilna rast. Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je avgusta 2024 znašala 1,4 odstotka, julija je bila še odstotna.
Grožnja rasti izvira iz trgovinskih partneric
Predvidevajo, da se bo rast v letih 2025 in 2026 povečala na 2,6 odstotka zaradi krepitve domačega in zunanjega povpraševanja. Zasebno potrošnjo bosta poganjala trg dela in rast plač, saj se inflacijski pritiski počasi umirjajo. Rast naložb se bo postopno okrepila zaradi boljšega zunanjega povpraševanja, popoplavne obnove in pritoka evropskih sredstev. Inflacija bo ostala nad dvema odstotkoma v letih 2025 in 2026. Grožnja rasti je šibkejše povpraševanje trgovinskih partneric in močnejšo rast plač od pričakovane. Slednja bi po oceni OECD lahko dodatno zmanjšala konkurenčnost. Po drugi strani pa bi močnejše priseljevanje lahko ublažilo pomanjkanje delovne sile.
.webp){kind=icon}
