Kljub manjšemu popravku na ameriškem borznem parketu prejšnji teden, ki ga je povzročil sokolovski ton ameriškega Feda, so tečaji ključnih svetovnih delniških indeksov v zadnjem mesecu pridobili najmanj pet odstotkov. Trenutne ravni so očitno privlačne za vlagatelje, ki želijo obvladovati svojo naložbeno izpostavljenost. Kako pa je na obvezniškem trgu?
Zahtevana donosnost na ameriško desetletno obveznico, ki velja za svetovno merilo, je pred objavo podatka o višini inflacije narasla na 4,23 odstotka. Draži se tudi nemško zadolževanje; v zadnjih 14 dneh se je zahtevana donosnost s 1,95 odstotka povišala na 2,34 odstotka. V turbulentnih časih na Otoku je zahtevana donosnost na britansko desetletno obveznico dosegla že 4,5 odstotka, nato nekoliko upadla, zdaj pa je pridobila deset bazičnih točk in je pri 3,64 odstotka. Tudi italijanska desetletna obveznica se ceni, njena zahtevana donosnost pa raste in je v zadnjem tednu zrasla za skoraj 50 bazičnih točk, na 4,48 odstotka.
V regiji se zadolževanje držav draži
V regiji Adria vidimo podobne trende, saj se v zadnjem času zadolževanje držav draži. Zahtevana donosnost na slovensko desetletno obveznico se je povzpela na 3,59 odstotka, kar je 324 bazičnih točk več kot ob začetku leta.
Preberi še
Obveznice ESG vse bolj priljubljene, toda regija Adria zaostaja
Slovenija je junija lani izdala prvo državno trajnostno obveznico v Srednji in Vzhodni Evropi. V načrtu ima novo izdajo.
24.10.2022
Marjan Divjak, šef zakladništva: Kako se bo Slovenija zadolževala
Slovenija pripravlja novo trajnostno obveznico, ki bo izdana v začetku prihodnjega leta. Razmišljajo tudi o obveznici, vezani na inflacijo.
21.10.2022
Investicijska dilema: Obveznice ali zlato?
Cena zlata letos pada, zahtevana donosnost ameriških državnih obveznic se viša, zato so lahko trenutno zanimiva investicija.
13.10.2022
Državne obveznice v Adria regiji: Rast donosnosti in tveganja
V letu 2023 bodo potrebe držav regije Adria po financiranju znašale od štiri do 15 odstotkov BDP. Stroški zadolževanja bodo visoki.
10.10.2022
Donosnost obveznic držav regije Adria raste predvsem zaradi večjih trgovalcev na globalnem trgu, saj ni prišlo do ključnih političnih potez v posameznih državah, gospodarski obeti pa so relativno utrjeni. Še največje spremembe si lahko obetajo v Srbiji, kjer so napovedali sklenitev dogovora z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), kar bo pozitivno za kreditno sposobnost te države, čeprav zaenkrat še ni prišlo do večjih sprememb v zahtevani donosnosti.
Poleg tega vlagatelji Bosne in Hercegovine po nedavnih splošnih volitvah očitno še vedno ne ocenjujejo kot kreditno sposobne, čeprav bi lahko imele volitve blagodejen učinek na javni dolg.
V naslednjih nekaj tednih bodo vlagatelji dobili vpogled v vladne proračune za prihodnje leto, na podlagi česar bodo ponovno ocenjevali kreditno sposobnost držav. "Na splošno se bodo javne finance v letu 2023 poslabšale zaradi oslabitve gospodarske dejavnosti, vladnih programov pomoči, višjih stroškov financiranja in upočasnitve inflacije," ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria.
Vlagatelji kreditno sposobnost držav ocenjujejo drugače kot kreditne agencije
"V evropskih državah obstaja 82-odstotna korelacija med tem, kako vlagatelji ocenjujejo kreditno sposobnost države, in tem, kako jo vidijo bonitetne agencije," ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria. Kot poudarjajo, je korelacija sicer precej visoka, a ni na ravni stotih odstotkov, kar kaže na določeno nedoslednost med oceno vlagateljev in kreditnih agencij.
V analizi so povprečne bonitetne ocene treh večjih bonitetnih agencij – S&P, Moody’s in Fitch – primerjali z razliko v zahtevani donosnosti petletnih obveznic posameznih držav glede na referenčno nemško. "Vlagatelji ocenjujejo, da je kreditna sposobnost Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine podcenjena za najmanj eno do dve bonitetni stopnji," ugotavljajo analitiki. Podobno velja tudi za Poljsko in Bolgarijo.
Po drugi strani naj bi bila kreditna sposobnost Srbije in Severne Makedonije s strani bonitetnih agencij rahlo precenjena, saj vlagatelji njihovo kreditno sposobnost ocenjujejo kot eno do dve stopnji boljšo. Podobno velja tudi za Češko, Litvo in Romunijo.
Pri tem je treba upoštevati, da na točnost analize vpliva likvidnost navedenih dolžniških vrednostnih papirjev. Ko je likvidnost večja, je percepcija vlagateljev glede kreditne sposobnosti države bolj reprezentativna. "Ob tem lahko vlagatelji pri odločitvi za nakup državnega dolga v obzir vzamejo tudi druge dejavnike, kot so denimo politične poteze (na primer vstop Hrvaške v evroobmočje)," dodajajo analitiki.
Prihodnje obdobje ni primerno za dvig bonitetnih ocen
Ker bodo centralne banke nadaljevale boj z inflacijo, bi lahko v bližnji prihodnosti prišlo do večje nihajnosti na obvezniškem trgu, upoštevati pa je treba tudi geopolitična tveganja.
Zaradi zaostrovanja pogojev financiranja bodo bonitetne agencije nerade nadgradile ocene posameznih držav brez konkretnih strukturnih reform, ki se po mnenju analitikov verjetno ne bodo zgodile zaradi osredotočenosti vlad na blažitev šoka visokih cen energije. Pri državah, ki so precenjene s strani bonitetnih agencij, prav tako ne pričakujejo večjih sprememb, razen če bi prišlo do znatnega gospodarskega poslabšanja.