.webp){kind=icon}
V očeh mnogih je zlato dober hranilec vrednosti, ki vlagatelja zaščiti pred padcem vrednosti denarja zaradi inflacije, geopolitičnih tveganj in manjšega zaupanja v nacionalne valute držav. Cena zlata je od marca letos kljub letošnji visoki inflaciji in geopolitičnim trenjem upadla za slabih 20 odstotkov, na 1.666 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, zato vlagatelji vse bolj pogledujejo proti obveznicam, katerih zahtevana donosnost se viša.
"Razloge za negativen trend cene zlata lahko pripišemo potezam ameriške centralne banke (Fed)," izpostavlja finančni analitik Tilen Šarlah. Agresivni dvigi ključne obrestne mere zaradi želje po zajezitvi hitro naraščajoče stopnje inflacije so utrdili položaj dolarja, vrednost katerega se je v primerjavi z drugimi valutami močno povišala. Evro je denimo v letošnjem letu v primerjavi z dolarjem izgubil dobrih 15 odstotkov vrednosti. Ameriška centralna banka je tako s svojimi ukrepi ustvarila dva dejavnika, ki sta negativno vplivala na ceno zlata: močnejši dolar in višje donosnosti ameriških državnih obveznic, še dodaja Šarlah.
Ameriška centralna banka je s svojimi ukrepi ustvarila dva dejavnika, ki sta negativno vplivala na ceno zlata: močnejši dolar in višje donosnosti ameriških državnih obveznic, izpostavlja analitik Tilen Šarlah.
Povpraševanje večino letošnjega leta presega ponudbo, zato dobavni roki trajajo več tednov.
16.09.2022
Po desetletjih 'tiskanja denarja' so zagovorniki zlata letos končno prišli do točke, ko imajo v rokah vse prave karte.
19.08.2022
lastni arhiv
Preberi še
Povpraševanje po zlatu pri nas letos podvojeno glede na lani
Razlogov za rast cene zlata precej. Zakaj noče in noče sijati?
Transakcije z zlatom se običajno izvajajo v dolarjih. "Zaradi močnejšega dolarja je nakup zlata za tuje vlagatelje postal dražji, kar je zmanjšalo povpraševanje in posledično znižalo ceno zlata," pojasnjuje Šarlah. Tudi višja donosnost ameriških državnih obveznic je posledica restriktivne monetarne politike Feda. Donosi teh obveznic so poskočili, ko je Fed začel dvigovati ključno obrestno mero. Trenutna zahtevana donosnost za dvoletno ameriško državno obveznico je 4,3 odstotka, za desetletno pa 3,9 odstotka. Zahtevana donosnost dvoletne obveznice je denimo na začetku leta znašala manj kot odstotek, desetletne pa 1,5 odstotka.
"Ameriške obveznice tako kot zlato veljajo za varno zatočišče pri vlagateljih," izpostavlja Šarlah in ob tem dodaja, da so vlagatelji v trenutnih razmerah raje kupovali ameriške državne obveznice, ki so prinašale boljše donose kot investicija v zlato, kar je prav tako znižalo povpraševanje po zlatu in posledično njegovo ceno. "Če Fed dviguje obrestne mere, je namreč bolje investirati v nekaj, kar prinaša obresti, kot pa držati zlato, cena katerega se oblikuje borzi in je zaradi tega nepredvidljiva," še poudarja.
Kakšna bo ciljna cena zlata v prihodnje, ne ve nihče. Zagotovo pa je malo verjetno, da bo cena zlata ob trenutni politiki Feda poskočila. Fed neusmiljeno sledi svojemu cilju znižanja inflacije in s svojo politiko ne bo prenehal, dokler ciljna inflacija ne bo upadla na želeno raven, še dodaja Šarlah. Naslednje zasedanje Feda bo v začetku novembra.
