Obrestne mere, ki jih narekujeta Evropska centralna banka (ECB) in ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed), so se ustalile. To ne pomeni, da je restriktivnost prekinjena, saj doslej dosežene višje ravni obrestnih mer zagotavljajo podporo zniževanju inflacije. Trenutno prevladuje razpoloženje 'višje za dlje časa', saj so stopnje inflacije, čeprav so trenutno v fazi ohlajanja rasti, še vedno rdeče označene kot odporne in nad dolgoročnimi cilji. Zlasti ko gre za jedrne stopnje inflacije, ki se znižujejo počasneje, v analizi ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.
Celotno analizo si preberite na Bloomberg Adria Insight.
Ker sta Hrvaška in Slovenija del evrskega območja, preostali deli regije pa so pomembno povezani z območjem evra, so razmere na evrskem denarnem trgu za regijo najpomembnejše. Obrestne mere euribor so najvišje vrednosti iz leta 2008 dosegle med letom 2023. Šestmesečna obrestna mera euribor se je junija gibala okoli štirih odstotkov, novembra pa pri 4,1 odstotka.
Preberi še
Analiza BBA: Živahna rast prodaje v trgovskih centrih v regiji
Približevanje držav regije EU bo povečalo kupno moč gospodinjstev, kar maloprodajni panogi ponuja priložnosti za nadaljnji razvoj.
27.11.2023
Analiza: Industrija samopostrežnih avtomatov se po pandemiji vrača z rastjo prodaje
Dobičkonosnost sektorja samopostrežnih avtomatov boljša od maloprodaje, a podvržena ciklom.
22.09.2023
Analiza: Recesija v Evropi še ne pomeni recesije v regiji Adria
Analitiki Bloomberg Adria za vse države regije napovedujejo rast BDP, v večini bo ta hitrejša.
11.09.2023
Kar zadeva regijo Adria, sta glede svojih ključnih obrestnih mer v pripravljenosti tudi centralni banki v Srbiji in Severni Makedoniji. Vztrajne stopnje inflacije so podžigale restriktivno držo centralnih bank, ki so obvezne rezerve uporabile za učinkovitejše črpanje likvidnosti (saj so obrestne mere za druge instrumente črpanja likvidnosti povišane, s tem pa tudi stroški denarne politike).
Če pogledamo lastniške vrednostne papirje, je bilo leto dobro za slovenske in hrvaške delniške indekse, saj so presegli uspešnost primerljivih splošnih indeksov v Evropi in tudi drugje v regiji Adria, vendar so bili slabši od večine primerljivih indeksov v srednji in vzhodni Evropi. Obveznice so zaradi upočasnitve inflacije in prenehanja zviševanja obrestnih mer s strani centralnih bank postale vse bolj privlačne za naložbe.
Hrvaški indeks CRO 10 je od začetka leta presegel druge delniške indekse v regiji Adria, predvsem zaradi dobrih rezultatov Podravke in Končarja, ki skupaj pomenita 36 odstotkov celotnega indeksa. Poleg tega je slovenski indeks SBI TOP od začetka leta dosegel dobre rezultate, predvsem zaradi dobrega poslovanja NLB, ki je imela 32-odstotno rast vrednosti delnic. Nasprotno pa so preostali indeksi iz BiH, Srbije in Severne Makedonije beležili manjše spremembe.
Privlačnost trgov lastniških vrednostnih papirjev v regiji Adria lahko ocenimo skozi prizmo povprečne tržne kapitalizacije podjetij iz delniških indeksov. Stanje na tem področju, tako kot pri likvidnosti trga, ne kaže optimističnih obetov. Natančneje, romunske in madžarske družbe, ki kotirajo na borzi, imajo dvakrat višjo povprečno tržno kapitalizacijo od slovenske.
Na drugih trgih v regiji Adria je to razmerje še manjše, in sicer tri- do desetkrat manjše kot v primerljivih državah srednje in vzhodne Evrope. Tudi če bi tuji vlagatelji želeli vlagati v delnice v regiji Adria, bi naleteli na ovire pri pridobivanju določenega deleža podjetij.
Manjši donosi državnih obveznic
Kar zadeva obveznice, so se donosi in pribitki na 10-letne državne obveznice v evrih v regiji Adria letos v povprečju zmanjšali za 40 bazičnih točk. To znižanje donosnosti je mogoče pripisati upočasnitvi rasti inflacije in koncu zviševanja obrestnih mer pri ECB, kar oboje prispeva k večji stabilnosti finančnih trgov in preusmerjanju vlagateljev nazaj v dolžniške instrumente.
Severna Makedonija ima samo petletne obveznice, denominirane v evrih, katerih donosnost se je od začetka leta znižala za 50 bazičnih točk, medtem ko ima BiH izdane samo kratkoročne obveznice. Pri pregledu širše regije je opazen podoben trend, razen na Poljskem, kjer donosi ostajajo pod pritiskom navzgor zaradi sprememb v vladi in bližine Ukrajine.
Kaj pa obeti?
Leta 2024 analitiki Bloomberg Adria pričakujejo nadaljnje upočasnjevanje inflacije, kar bo verjetno privedlo do znižanja donosnosti državnih obveznic v celotni regiji Adria. Poleg tega predvidevajo, da bodo centralne banke v drugem polletju leta 2024 začele zniževati obrestne mere. Učinki restriktivne denarne politike so namreč že vidni: ne le da se znižuje inflacija, manjša je tudi posojilna aktivnost med podjetji in gospodinjstvi.
Posledično bodo donosi državnih obveznic nižji, kot so trenutno. To napoved dodatno podpira povečano zanimanje vlagateljev za obveznice, ki jih privlačijo donosi. Poleg navadnih izdaj več institucionalnim vlagateljem je vse bolj pogosto izdajanje trajnostnih, zelenih obveznic. Ob zvišanih ravneh depozitov, rasti plač in nižjih obrestnih merah bi države regije Adria lahko nadaljevale izdajanje obveznic prebivalstvu, kot sta to že storili Hrvaška in Severna Makedonija.
"Pri delniških naložbah za regijo Adria pričakujemo rast v sektorjih, povezanih z javnimi naložbami, ki bodo ključna gospodarska gonila v prihodnjih letih. Gre za sektorje, kot so gradbeništvo, proizvodnja električne opreme in tisti, ki se ukvarjajo z zelenim prehodom," ocenjujejo analitiki.
