Zakaj je dolar letos v prostem padu?

Bloombergov indeks dolarja je letos upadel za 10,8 odstotka, kar je največja polletna izguba od leta 1973, ko je v Beli hiši predsedoval republikanec Richard Nixon. 1973 je v prvi polovici leta padel za kar 14,8 odstotka.

Ameriško valuto so ošibele predvsem negotovosti, povezane s trgovinsko in carinsko politiko predsednika Donalda Trumpa ter njegov pritisk na ameriško centralno banko Fed za znižanje obrestnih mer. Odkar se je 20. januarja v Belo hišo vrnil Trump, je dolar namreč izgubil več kot 10 odstotkov svoje vrednosti v primerjavi z evrom, funtom in švicarskim frankom ter se je znižal v primerjavi z vsemi glavnimi valutami na svetu.

Ob tem prihajajo opozorila, da se padec dolarja še ni končal in da bo rezervna valuta sveta po novi večletno najnižji ravni doživel še več bolečin, saj na valuto močno vplivajo trenutna politika Feda, slabši gospodarski podatki in povečana negotovost glede politike, je za Bloomberg povedal Brendan Fagan, strateg za devizne trge.

Dolar šibijo tudi zaskrbljenosti nad naraščajočim javnim primanjkljajem ZDA in negotovosti glede trgovinskih sporazumov z večjimi državami. Republikanci v senatu bodo namreč poskušali sprejeti Trumpov obsežni zakon o znižanju davkov in porabi, kljub razhajanjih znotraj stranke glede pričakovanega povečanja državnega dolga za 3,3 bilijona dolarjev.

"Veliko pozornosti je namenjene temu zakonu in ugibanjem, ali bo sprejet," je za Reuters dejal Amo Sahota, izvršni direktor svetovalnega podjetja Klarity. "Dolar je v padajočem trendu. Smo že na polovici leta in največji zmagovalci so švedska krona, švicarski frank in evro. Usoda evra se je obrnila, ko je evroobmočje napovedalo ogromen zakon o porabi."

Bloomberg

 

Zadnjič, ko je vrednost dolarja tako hitro upadla, je bilo leta 2010, ko je Fed v času finančne krize v paniki tiskal denar, da bi podprl gospodarstvo. Sedaj vlagatelje od dolarja preganja več stebrov Trumpove agende: splošno zvišanje carin, ki je šokiralo zaveznike in prevrnilo trgovino; pritisk za uveljavitev davčnih olajšav, ki bi povečale že tako napihnjene primanjkljaje in dolg; pritisk na Fed, naj zniža obrestne mere; in neizprosne pravne taktike proti tistim, ki nasprotujejo njegovi politiki, navaja Bloomberg.

Na dolar je pritisnilo poročanje Wall Street Journala o nasledniku predsednika ameriške centralne banke Jeroma Powlla. Predsednik Trump, ki je Powllu nadel vzdevek 'Prepozen', bi lahko o nasledniku odločal že septembra ali oktobra, čeprav je Powell na položaju še do maja.

Odločitev centralne banke na srečanju v sredo, 18. junija, da obrestne mere ostanejo nespremenjene, je razjezila Trumpa, ki je dosledno pozival k znižanju obrestnih mer in trdil, da Fed z ohranjanjem nespremenjenih obrestnih mer ohranja visoke stroške zadolževanja za ameriško vlado.

Evro proti dolarju na najvišji ravni od septembra 2021

Evro je v torek presegel mejo 1,18 ameriškega dolarja in dosegel najvišjo raven v več kot treh letih in pol. Nazadnje je bil menjalni tečaj tako visok septembra 2021.

Rast vrednosti evra se skriva v konvergenci več dejavnikov. Rast evra spodbujajo fiskalne spodbude v Evropi, upadajoče zaupanje v ameriško denarno politiko in kopičenje špekulativnih kratkih pozicij dolarja. Medtem ko je Evropska centralna banka (ECB) nadaljuje cikel zniževanja obrestnih mer, je ključni premik, ki podpira moč evra, prišel iz Nemčije. Marca je Bundestag odobril ustavni amandma, ki vojaško in infrastrukturno porabo izvzema iz strogega zakona o dolžniški zavori.