Amerika ali Evropa: Kje vlagati v letu 2025?

V prvi polovici leta 2025 so na borzah po donosnosti kraljevale evropske delnice, ki so jih poganjali fiskalni spodbujevalni ukrepi in vse večja vlaganja v obrambo. Čez lužo pa so bili vlagatelji v skrbeh zaradi politične nestabilnosti ter trgovinske in carinske politike predsednika države Donalda Trumpa, kar je vplivalo na razpoloženje vlagateljev.

Z meseci se je Wall Street vendarle stabiliziral: rast tehnološkega sektorja in ugodnejši makroekonomski podatki so znova dali veter v jadra S&P 500, ki je konec junija z donosi dohitel evropske indekse.

Vlagatelji so spet začeli preusmerjati kapital v ZDA, zlasti v panoge, povezane z umetno inteligenco (AI).

 

To pa ne pomeni, da se vsi vlagatelji vračajo na Wall Street. S&P 500 je dosegel rekordne ravni, medtem ko vse več analitikov opozarja, da ameriška vrednotenja pokajo po šivih. Prejšnje napovedi novih carin so pokazale, kako hitro se lahko razpoloženje obrne in kako tvegana so tako visoka vrednotenja. Zdaj se obeta še en val carin.

Kaj kažejo vrednotenja?

Evropska vrednotenja delnic so precej zmernejša v primerjavi z ameriškimi delnicami. Popust je bil doslej upravičen s počasnejšo rastjo dobička evropskih podjetij, a to se spreminja. Dobiček na delnico v Evropi znova raste, razlika v dobičkonosnosti v primerjavi z ZDA pa se manjša.

 

 

 

Ameriške delnice kotirajo občutno nad mediano večkratnika dobička zadnjih 20 let, pri visokih vrednotah pa še posebej izstopa koncentracija trga.

Delnice družb, ki so v klubu veličastnih sedem (Tesla, Amazon, Apple, Meta, Nvidia, Alphabet, Microsoft), zdaj sestavljajo več kot 30 odstotkov indeksa S&P 500.

Nazadnje je bil trg tako koncentriran v času pikakomovskega balona leta 2000. Prav ta koncentracija v tehnološkem segmentu dviguje povprečni večkratnik dobička, saj imajo tehnološka podjetja tradicionalno višje multiplikatorje.

Je premija upravičena? AI se vse pogosteje opisuje kot nova industrijska revolucija: po parnem stroju in elektriki naj bi umetna inteligenca omogočila eksponentni napredek človeštva.

Če se AI res izkaže kot prelomna tehnologija, potem so visoka vrednotenja upravičena.

Kako potuje denar?

Če pogledamo prilive sredstev v kotirajočih skladih (ETF) – letos najpriljubljenejši naložbeni obliki za male vlagatelje –, vidimo, da so se prilivi v ameriške sklade do maja vztrajno krčili. 

Slabitev dolarja, naraščajoči javni dolg in strahovi pred trgovinskimi carinami so očitno zmanjšali privlačnost ameriškega premoženja. Evropa je hkrati pridobivala zaradi nižjih obrestnih mer, fiskalnih spodbud in močnejšega evra. Takrat so analitiki vse pogosteje napovedovali srednjeročno rotacijo iz ZDA, ki naj bi jo gnali šibkejši sentiment do ameriške politike. A poznejši meseci so prinesli preobrat: prilivi kapitala v ameriške delniške sklade spet rastejo.

 

Kapital se vrača v ameriške sklade zaradi močnega vzpona tehnoloških delnic, še zlasti po optimističnih rezultatih ameriškega podjetja za proizvodnjo polprevodnikov Micron Technology in dalj časa trajajoči evforiji okoli AI, ki je okrepila zaupanje vlagateljev.

Poleg tega so pozitivne makronovice – upočasnjena inflacija ter močan ameriški trg dela – omilile strahove pred recesijo. Toda Trumpove carine vnašajo negotovost in s tem tudi vprašanje, ali se bodo denarni tokovi spet obrnili.

ZDA ali EU?

Ameriški trg ostaja najobetavnejši, saj ga vodijo globalni tehnološki velikani, zlasti na področju umetne inteligence, ki bi lahko spremenila delovanje sveta. A taka prihodnost ima ceno: ameriške delnice se trgujejo po zgodovinsko visokih vrednotenjih, zato se vse vrti okoli enega vprašanja – verjamete v moč umetne inteligence?

Evropa, čeprav manj spektakularna, ponuja bolj razumno alternativo brez trgovinskih vragolij, kot jih narekuje Trump, z jasnim sporočilom evropske centralne banke (ECB), da je inflacija skoraj premagana, z rastjo korporativnih dobičkov in z multiplikatorji, ki so občutno nižji in skladni z zgodovinskimi ravnmi.

Evropski vlagatelji pa ne smejo pozabiti še na en dejavnik – devizno razmerje. Evro se je v primerjavi z dolarjem od začetka leta okrepil za skoraj 15 odstotkov, kar bistveno spreminja sliko.

Čeprav je nominalni donos indeksa S&P 500 dosegel evropski STOXX 600, je v evrih še vedno negativen prav zaradi tečajnih razlik. Za evropske vlagatelje izpostavljenost ameriškemu trgu zato kljub letošnjemu nominalnemu preobratu še ni prinesla dejanskega donosa.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar