Številni tržni analitiki so skupno valuto evroobmočja letos odpisali. Menjalni tečaj med evrom in dolarjem je na začetku leta znašal 1,03, govorilo se je celo o pariteti. Nato se je v Belo hišo vrnil novi stari predsednik Donald Trump, odločen preoblikovati svetovno trgovino. Njegov carinski vlakec smrti je evropskim odločevalcem in uradnikom omogočil, da dosežejo to, kar so si že dolgo želeli – valuto, ki naj bi podpirala močno in stabilno gospodarsko silo, ne pa razdrobljene in v krize nagnjene celine.
Evru se v 2025 napoveduje najboljše leto v zadnjih dveh desetletjih, številni upravljavci premoženja čez lužo, ki so običajno veljali za medvede, pa spreminjajo svoje poglede na skupno valuto evroobmočja.
Evropska valuta doživlja preporod, ki ga od njene ustanovitve leta 1999 še nikoli ni bilo, je maja pisal Bloomberg.
Preberi še

Forum ECB: Prihaja novo nižanje obrestnih mer? Odgovarjata Lagarde in Powell
Jerome Powell, Fed, je dopustil možnost znižanja obrestne mere v ZDA še ta mesec.
01.07.2025

Inflacija v evroobmočju dosegla 2-odstotni cilj ECB
Junijska inflacija v državah z evrom je dosegla cilj Evropske centralne banke.
01.07.2025

Lagarde predstavila novo strategijo ECB
Na Portugalskem se je začel forum centralnih bank.
01.07.2025

Centralni bankirji: Svetovno gospodarstvo pred prelomnim trenutkom
Naraščajoči protekcionizem in razdrobljenost trgovine sta posebej zaskrbljujoča, so zapisal v BIS.
30.06.2025

Lagarde: 'Napočil je trenutek globalnega evra'
Predsednica ECB je v članku za Financial Times delila svoje poglede na skupno valuto.
17.06.2025

Bomo dobili digitalni evro? In kaj prinaša?
Svet ECB bo šele konec leta 2025 glasoval, ali naj projekt digitalnega evra sploh preide v naslednjo fazo; dokončna uvedba bi prišla najhitreje leta 2027.
19.06.2025
Dolar trenutno ni najbolj priljubljen – v prvem polletju 2025 je valuta zabeležila največjo polletno izgubo od leta 1973. Šibijo ga predvsem naraščajoči zunanji dolg ZDA, Trumpov pritisk na centralno banko Fed in negotovosti glede trgovinskih sporazumov z večjimi državami. Po drugi strani je dobitnik trenutnih razmer evro.
Evro je letos v primerjavi z dolarjem narasel za približno 14 odstotkov, saj se zaupanje vlagateljev v ZDA zmanjšuje. Evro je prejšnji teden presegel mejo 1,18 ameriškega dolarja in najvišjo raven v več kot treh letih in pol. Nazadnje je bil menjalni tečaj tako visok septembra 2021.
EURUSD:CUR
EUR-USD X-RATE
1,1765 USD
-0,00410 -0,35%
Vrednost ob začetku trgovanja
1,1806
Vrednost ob zaključku trgovanja
1,1806
Letošnja donosnost
13,7242%
dnevni razpon
1,17 - 1,18
razpon pri 52 tednih
1,01 - 1,18
Rast vrednosti evra se skriva v konvergenci več dejavnikov. Rast spodbujajo fiskalne spodbude v Evropi, upadajoče zaupanje v ameriško denarno politiko in kopičenje špekulativnih kratkih pozicij dolarja. Medtem ko Evropska centralna banka (ECB) nadaljuje cikel zniževanja obrestnih mer, je ključni premik, ki podpira moč evra, prišel iz Nemčije, kjer je parlament odobril ustavni amandma, ki vojaško in infrastrukturno porabo izvzema iz strogega zakona o dolžniški zavori.
Lagarde: ''Napočil je trenutek globalnega evra''
Med največjimi navdušenci letošnjega vzpona evra je predsednica ECB Christine Lagarde, ki je sredi junija v gostujočem eseju v časniku Financial Times oblikovalce politik pozvala, naj izkoristijo trenutek in povečajo globalno prepoznavnost evra.
"Ta trenutek sprememb je priložnost za Evropo: to je trenutek globalnega evra," je zapisala v kolumni. "Da bi jo izkoristili in okrepili vlogo evra v mednarodnem denarnem sistemu, moramo odločno ukrepati kot združena Evropa, ki prevzema večji nadzor nad svojo usodo."
Bloomberg
Lagarde je poudarila, da mora "Evropa okrepiti tri temeljne stebre: geopolitično verodostojnost, gospodarsko odpornost ter pravno in institucionalno celovitost". Evropski oblikovalci politik, vključno z Lagarde, namreč vidijo priložnost, da izpodbijajo desetletja trajajočo prevlado dolarja in okrepijo vlogo evra, s čimer bi valutni blok lahko užival več privilegijev, ki so bili doslej rezervirani za dolar: nižje stroške zadolževanja za vlade in podjetja ter gospodarstvo, ki je bolj izolirano od valutnih nihanj.
Pot evra do večje vloge v globalnih financah je prav tako pogojena s tem, kar mu še vedno primanjkuje: dobro ponudbo varnih sredstev, ki jih lahko kupujejo vlagatelji imetniki evrov, kar pa ne pomeni zgolj zadostne količine državnih obveznic različnih evropskih držav, temveč tudi razvitih in globokih kapitalskih trgov v regiji. Za globalno vlogo evra so namreč potrebni obsežnejši kapitalski trgi v Evropi.
Trendu so se pridružili tudi politiki, kot je francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je maja govoril o povečanju deleža evrov v denarnih rezervah, ki jih hranijo svetovne centralne banke in druge institucije. Trenutno evro zavzema le 20 odstotkov vseh rezerv, medtem ko je delež dolarja skoraj 60-odstoten, pri čemer se je prevlada sčasoma le malo spremenila.
Bliskovito hitra rast evra je presenetila tudi nekatere bikovske napovedi svetovnih bank. Bank of America je aprila napovedovala, da se bo evro do konca leta 2025 povzpel na 1,15 dolarja, do konca leta 2026 pa na 1,20 dolarja. Deutsche Bank, ki je do januarja napovedovala, da bo evro letos padel pod pariteto z dolarjem, je pred mesecem spremenila napoved in zdaj meni, da se bo do decembra povzpel na 1,20 dolarja. Do konca leta 2027 pa naj bi se povzpel še na 1,30 dolarja.
Kaj skrbi analitike in Evropejce?
Trenutna rast evra je izjemen preobrat za valuto, ki se je na vrhuncu dolžniške krize na začetku prejšnjega desetletja zdela obsojena na propad. Toda močan menjalni tečaj je lahko tudi dvorezen meč, menijo analitiki, saj zvišuje cene blaga v tujini, kar škoduje izvoznikom. Številna gospodarstva Evropske unije so predvsem izvozno naravnana.
Maja je finančni direktor družbe Continental Olaf Schick namreč opozoril, da bo močan evro pritisnil na prodajo in dobiček proizvajalca pnevmatik, ki se po prihodkih uvršča na 90. mesto največjih evropskih podjetij.
Bloomberg
Na vzpon evra zaskrbljeno pogledujejo tudi nekateri uradniki ECB, ki menijo, da bi njegova hitra rast lahko ogrozila prizadevanja za ohranitev inflacije na dvoodstotni ravni, kar ima lahko posledice za konkurenčnost evroobmočja, poroča Bloomberg.
Vzpon evra je bila tema letošnjega foruma centralnih bank v Sintri na Portugalskem. Podpredsednik ECB Luis de Guindos je opozoril, da bi bilo povečanje nad 1,20 dolarja problematično. Do takrat "lahko to malo spregledamo", je dejal za televizijo Bloomberg. "Nekaj več od tega bi bilo veliko bolj zapleteno."
Trgi predvidevajo, da bo prag, o katerem je govoril de Guindos, dosežen leta 2026. "Evropski vlagatelji, pa tudi globalni vlagatelji, se v določeni meri ponovno usklajujejo v smeri evra," je za CNBC povedal glavni ekonomist ECB Philip Lane. "Kar smo videli doslej, je videti trajno, vendar smo seveda zelo radovedni, kaj se bo zgodilo v prihodnosti."
"Evropejci še ne želijo priznati, vendar bo močan evro postajal vse večja skrb," je za Bloomberg dejal Carsten Brzeski, vodja makroekonomije pri družbi ING. "Nadaljnja krepitev evra bo prinesla ne le večji deflacijski pritisk, ampak tudi tveganje gospodarske škode za že tako trpečo izvozno industrijo – dovolj, da se upraviči nadaljnje znižanje obrestnih mer."
"Zagovorniki močnega evra morajo biti previdni pri svojih željah. Če se skupna valuta še bolj okrepi, bo to zadušilo gospodarsko okrevanje evrskega območja – čeprav bo verjetno šibko – še preden se bo lahko začelo," je opozoril Bloombergov kolumnist Marcus Ashworth.
Ashworth izpostavi, da ni veliko dokazov, da bi evro postajal mednarodna poslovna valuta zunaj svojega vplivnega območja. "Po letni oceni ECB je zlato prevzelo mesto evra kot drugi najpomembnejši sestavni del svetovnih rezerv centralnih bank. Po raziskavi Svetovnega sveta za zlato se bo ta trend verjetno nadaljeval, ne da bi ogrozil vodilni položaj dolarja v svetovni uporabi ali rezervah," piše.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...