Drama na obvezniškem trgu: So še sposobne ublažiti borzni šok?

Danes lahko spremljamo prav dramo na ameriškem obvezniškem trgu. Zahtevana donosnost 10-letnih državnih obveznic so narasle na 4,48 odstotka, kar je največja rast vse od leta 2001. Krepijo se zahtevane donosnosti tudi 30-letnih ameriških obveznic, in sicer so poskočile na 4,95 odstotka. Ta tedenski skok je največji vse od leta 1982. 

Ameriške državne obveznice, ki so jih dolgo obravnavali kot najvarnejše naložbe, se v luči trgovinske vojne predsednika Donalda Trumpa vse bolj obnašajo kot tvegana sredstva, pišejo na portalu Bloomberg. Namesto da bi, kot običajno, rasle v vrednosti ob padcih delniških trgov, so vlagatelji hkrati razprodajali tako delnice kot dolgoročne obveznice, kar je povzročilo dvig donosnosti in padec dolarja. 

Nekateri analitiki menijo, da gre le za tehnične razloge (npr. razprodaje s strani hedge skladov), drugi opozarjajo, da bi lahko dolgoročno prišlo do bolj trajne izgube zaupanja.

Če se bo ta trend nadaljeval, bi se lahko ameriški stroški zadolževanja močno povečali, še posebej ob že tako visokih fiskalnih primanjkljajih. Opozorila iz preteklosti, kot je primer Velike Britanije v času Liz Truss, kažejo, da bi lahko šok trajno oslabil zaupanje vlagateljev.

So obveznice še vedno dober diverzifikator portfelja? 

Sredi pretresov na svetovnem delniškem finančnem trgu je trg obveznic pokazal odpornost, vsaj delno. To načeloma ni presenetljivo, saj obveznice veljajo za dober diverzifikator, kar pomeni, da bi morale biti teoretično šibko ali celo negativno korelirane s tečaji delnic.

V hipotetičnem portfelju delnic in obveznic v razmerju 50 proti 50 vidimo, da so opazni učinki diverzifikacije na obeh trgih. V času, ko ena kategorija močno upada, je druga ohranila vrednost in blažila učinke tržnega šoka na celoten portfelj.

V nadaljevanju analize se bomo ukvarjali s tem, ali so se vlagatelji k obveznicam zatekali na način "beg v varnost in kakovost" ter kateri segment obveznic se je najbolj obnesel.

Če začnemo od zgoraj navzdol, vidimo, da obstajajo različni trendi v delniškem in obvezniškem segmentu. Indeks S&P 500 je v tednu po objavi ameriških carin (končal se je 8. aprila) izgubil okoli 12 odstotkov vrednosti, medtem ko je geografsko primerljiva referenčna vrednost obveznic The Bloomberg USAgg Index v istem obdobju izgubila le odstotek. Če pogledamo nekoliko daljše časovno obdobje, je od začetka leta vrednost S&P 500 upadla za 15 odstotkov, obvezniški indeks pa za okoli dva.

Zelo podobno je v Evropi. Europe Stoxx600 je bil ob 12 odstotkov vrednosti, ustrezni obvezniški indeks Bloomberg Pan-European Aggregate Index pa je bolj ali manj stagniral (-0,2 odstotka).  Podobno obnašanje smo videli 9. aprila, ko je vrednost indeksa S&P 500 odskočil (in sicer za 9,5 odstotka v enem dnevu), medtem ko je Bloomberg USAgg Bond Index istega dne izgubil 0,1 odstotka vrednosti.

 

 

V vzorcu indeksa obveznic vidimo kar nekaj šolskega vedenja vlagateljev. Najbolje so se v tem obdobju borznega pretresa odrezale visokokakovostne obveznice. Indeks obveznic Bloomberg Global Aggregate je v opazovanem obdobju (od 2. do 8. aprila 2025) izgubil le 0,2 odstotka, medtem ko je bil indeks obveznic Bloomberg Global High Yield bond ob skoraj tri odstotke. To lahko posplošimo na niz indeksov obveznic.

Korelacija med option-adjusted spread (OAS) (pokaže, kolikšen je dejanski dodaten donos, ki ga vlagatelj prejme glede na tveganja obveznice) in spremembo vrednosti indeksa je negativna – bolj je indeks, merjen z OAS, tvegan, intenzivnejši je bil padec vrednosti. To je sicer pričakovano, zanimivo pa je, da je sama korelacija v razmerju med OAS in spremembami vrednosti obveznice v enem tednu močno poskočila in se giblje okoli -83 odstotkov, medtem ko je po podatkih od začetka leta okoli -45 odstotkov, kar potrjuje, da so stresna obdobja ravno tista, ko se najbolj pokažeta sistemski učinek trga in beg k manj tveganim instrumentom.

Zanimivo je, da se je v opazovanem obdobju zvišala le donosnost ameriških desetletnih obveznic. V primeru Nemčije, Združenega kraljestva in Japonske opažamo znižanje donosnosti, pri čemer je nekoliko večji padec dvoletnih obveznic v primerjavi z desetletnimi obveznicami. Če upoštevamo, da je v rdečem tudi donosnost ameriških dvoletnih obveznic, je opazno, da je krivulja donosnosti vse bolj strma in vlagatelji dajejo prednost kratkoročnejšim vrednostnim papirjem na račun nižjih donosov.

 

 

Kako naprej? 

Na splošno pričakujemo nadaljnji upad donosnosti obveznic, saj se bodo učinki carin uveljavljali, vlagatelji pa bodo še vedno raje izbrali varnejše oblike sredstev.

V določenih segmentih vidimo, da obstaja potencial za rast donosnosti, na primer v Nemčiji, kjer pričakujemo močnejše zadolževanje, pa tudi na Japonskem, saj centralna banka zvišuje obrestne mere.

Ameriške obveznice ostajajo vprašljive kot standardni primerjalni indeks (benchmark) za dolarsko "varno zatočišče" v prihajajočem obdobju in tam lahko pričakujemo še višje donose.

Glede na trgovinsko vojno med ZDA in preostalim svetom je vprašanje, kako pripravljeni bodo tuji vlagatelji še naprej vlagati, morda se bodo raje odločali za držanje naložb v ZDA. To pa je tudi težava naraščajočega javnega dolga, kjer se z rastjo donosnosti obveznic (ki jo glede na inflacijske pritiske, ki jih prinašajo carine, še lahko pričakujemo) stanje le poslabšuje (v zadnjih dveh letih se donosnost giblje okoli štirih odstotkov, kar je bistveno nad povprečnima dvema odstotkoma v desetletnem obdobju od 2013 do 2022).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar